Prizadevanja na področju varovanja okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na čebelarstvu je Mestna občina Krško nadgradila z gradnjo čebelarskega regijskega centra v okviru posavskega projekta Čebelarski mozaik v starem mestnem jedru, ki so ga v soboto slovesno namenu predali župan mag. Miran Stanko, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf in predsednik Čebelarske zveze Krško Anton Urek.
V Regijskem čebelarskem centru, katerega skupna vrednost znaša 220. 000 evrov, vključno z zunanjo ureditvijo, je laboratorij z analizo medu in voska ter razstavno prodajni prostor s čebelarsko opremo, katerega naj bi predvidoma odprli v drugi polovici poletja. Kot je dejal župan, želijo vzpostaviti skupno mrežo posavskih čebelarjev. Po besedah Antona Ureka, predsednika Čebelarske zveze Krško, je center velika pridobitev, ne samo za krške čebelarje, temveč za celotno Posavje. V njem želi krška zveza razvijati čebelarski turizem, privabiti k čebelarstvu tako otroke kot tudi starejše, skrbeti za že obstoječe čebelarske krožke ter vzpostavljati nova sodelovanja.
Slovesnosti od odprtju regijskega čebelarskega centra se je udeležil tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, ki je pozdravil novo pridobitev v Krškem in poudaril, da je slednja velik kamen v mozaiku, ki ga gradijo čebelarji v Sloveniji. Slovenija je v svetovnem merilu čebelarska velesila, vendar ne količini medu, temveč v odnosu do čebel. Slovenci namreč čebelo uvrščamo v našo kulturno dediščino, slednja je naš ponos. To povezanost starejši čebelarji prenašajo tudi na mlajše ter obenem upajo, da bodo mlajše generacije to znale prenesti naprej. Čebelarska zveza Slovenije vlaga veliko truda v promocijo in ozaveščanje, ne samo na strokovnem področju temveč tudi poljudno. Izpostavil je predvsem Svetovni dan čebel, tradicionalni slovenski zajtrk, sajenje ajde, medovitih rastlin in podobno. Kot je povedal, lahko teh temeljih potem čebelarska društva gradijo naprej, kot primer uspešnega delovanja pa izpostavil Čebelarski center. Alauf je poudaril tudi pomen vključevanja oziroma podpore s strani lokalnih skupnosti ter dejstvo, da čebela ne preživi brez čebelarja, kar pomeni, da je pomoč čebelarjem izrednega pomena.
Gradnja centra sicer sodi v projekt Čebelarski mozaik v skupni vrednosti 350.000 evrov, ki je sofinanciran iz EU sklada za regionalni razvoj (CLLD) v višini 150.000 evrov. Poleg Mestne občine Krško kot vodilnega partnerja sodelujejo še Čebelarska zveza Krško, Društvo Pleteršnikova domačija Pišece, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, OŠ Jurija Dalmatina Krško, Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško. V sklopu projekta bodo uredili tudi urbane čebelnjake, medovite gredice, učne čebelarske poti, izvedli usposabljanja biodinamičnega čebelarjenja, strokovna izobraževanja in svetovanja. Cilj je ohranjanje čebelarjenja ter ozaveščanje o pomenu čebel in vzorni skrbi zanje.
Za pomoč ter trud pri razvoju čebelarstva v lokalnem okolju pa se je Čebelarska zveza Krško s posebnimi priznanji zahvalila Martinu Frankoviču in Vojku Šišku za dolgoletno sodelovanje v zvezi, Čebelarskemu društvu Krško ob 70. obletnici delovanja, Čebelarskemu društvu Leskovec pri Krškem ob 90. obletnici delovanja ter Suzani Pacek za dolgoletno mentorstvo čebelarskega krožka na osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško.
Na slovesnosti, ki jo je povezovala Klara Eva Kukovičič, so sodelovali tudi predstavniki drugih slovenskih čebelarskih zvez in društev, učenke in učenci čebelarskega krožka OŠ Jurija Dalmatina Krško, prireditev pa je popestril nekdanji član čebelarskega društva Benjamin s svojim ansamblom.
Galerija
