V kostelski občini so približno 10 kilometrov žične ograje ob Kolpi vojaki v začetku meseca očistili vodnega plavja in jo na več mestih, kjer jo je sredi januarja poškodovala narasla reka, popravili. Kot kaže, bo žično-rezilna ograja še nekaj časa ostala, na izpostavljenih mestih pa naj bi jo nadomestili s panelno, so dejali na tamkajšnji občini.
Kot je za STA pojasnila kostelska županja Lili Butina, so jim pristojni povedali, da ograje za zdaj ne nameravajo odstraniti, temveč bodo le njene določene dele zamenjali z žično panelno ograjo. To naj bi sicer že storili, a so jim zaloge pošle in čakajo na nove pošiljke, je dodala.Sicer pa je Kolpa ob zadnjem deževju narasla manj kot januarja in obrežne žične ograje v glavnem ni dosegla, je še pojasnila županja.
Predstavnica kostelske civilne iniciative, ki nasprotuje žični ograji ob Kolpi, Nataša Letig Žagar, pa je za STA vnovič poudarila, da omenjena ograja ne ščiti nikogar, temveč le povzroča škodo, ki ima lahko tudi dolgoročne posledice.
V Obkolpju in na Kostelskem do zdaj niso zasledili niti enega prebežnika, hkrati pa tudi dvomijo, da ga bodo, je nadaljevala in pristavila, da tamkajšnjim prebivalcem ni jasno, da država meje v kostelski občini ne more zaščititi na ljudem in divjadi bolj primeren način.
Domačini pa negodujejo tudi nad po njihovem mnenju nespametjo državnih organov, ki zdajšnjo ograjo na mestih rečnega kanjona, kjer je jasno, da jo bo Kolpa poškodovala ob vsakem večjem deževju, nadomeščajo z žično in ne narasli vodi ter rečnemu plavju bolj primerno ograjo, je opozorila.
Sicer pa kostelska civilna pobuda še vedno zbira podpise proti ograji na meji. Do zdaj so jih zbrali približno 6000, peticijo, podprto z omenjenimi podpisi, pa nameravajo izročiti vladi, je še povedala Letig Žagarjeva.
V sosednji oz. nižjevodni Beli krajini so žično-rezilno ograjo ob Kolpi vojaki sredi januarja odstranili in jo na najbolj izpostavljenih mestih nadomestili s panelno.