V Kostanjevici na Krki, ki jo ogrožajo skoraj vsakoletne večje poplave, so konec preteklega leta stekla prva dela za vzpostavitev protipoplavne varnosti. Na kostanjeviški občini nameravajo za ureditev tamkajšnje poplavne varnosti letos nameniti približno 400.000 evrov, pri čemer računajo tudi na evropsko finančno pomoč.
Kostanjeviški podžupan Aleš Kegljevič je za STA povedal, da se je občina lani dejavno vključila v nastajanje pomembnih državnih dokumentov s področja poplavne varnosti in v pripravo projekta, s katerim bi v novem finančnem obdobju ob evropski in državni denarni pomoči okrepili tamkajšnjo protipoplavno varnost.Hkrati so dosegli, da bodo pod okriljem Agencije RS za okolje v prvi četrtini tega leta začeli z nujnimi intervencijskimi posegi v Krkini strugi in njenih kostanjeviških pritokih, pri reševanju problema protipoplavne varnosti pa so se povezali z drugimi občinami Krkinega porečja.
Sicer so že lani sanirali strugo potoka Černivec, na kostanjeviškem območju pa letos pričakujejo poglabljanje Krkine struge in odstranitev nanošenega mulja, ki naj bi ga sekundarno uporabili za različne namene. Ob reki in njenih pritokih pa bodo začeli s sečnjo obrežnega drevja.
Hkrati z okrepitvijo pretočnosti vodotokov so se skupaj s sosednjimi občinami in Zavodom za gozdove Slovenije vključili v večletni projekt, v okviru katerega bi bližnji Krakovski gozd izkoristili kot retenzijsko površino za razlivanje odvečne vode.
Kot je opozoril, bi z omenjenim projektom na območju mokriščnega Krakovskega gozda, katerega del je zaščiten kot pragozdni rezervat, prispevali tudi k ohranjanju tamkajšnjega črnega hrasta, ki ga zadnja leta padec ravni podtalnice vse bolj ogroža.
Omenjeni večmilijonski projekt nameravajo izpeljati v prihodnjih petih letih. Ocene njegove vrednosti sicer še nimajo, pri njegovi izvedbi pa v glavnini računajo na mednarodno denarno pomoč v okviru programa Life.
Glede poglabljanja Krkine struge je kostanjeviški podžupan dejal, da so jo skupaj s strokovnjaki lani temeljito pregledali in ugotovili nekaj točk z debelejšimi nanosi mulja, ki se je tam nabiral več desetletij.
V Kostanjevici na Krki so namreč še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odvečni rečni mulj redno odstranjevali in ga uporabljali za obogatitev ilovnatih kmetijskih zemljišč. Ker je bila v zadnjega pol stoletja takšna dejavnost prepovedana, pa so se v Krkini strugi sčasoma nabrale muljevite plasti, ki ovirajo njeno pretočnost, je še pojasnil Kegljevič.