S parkirišča pred gostilno Žolnir v Kostanjevici na Krki se bodo danes ob 8. uri odpravili udeleženci pohoda po Resslovi poti skozi bližnji nižinski poplavni Krakovski gozd. Značilnost pohoda, ki se ga običajno udeleži do sto pohodnikov in poteka ob vsakem vremenu, sta njegova ekološka naravnanost in spoznavanje pestrega krakovskega biotopa.
Po podatkih kostanjeviške občine osemkilometrska pot, ki jo pohodniki v spremstvu poznavalcev in njihovih pojasnil ter opozoril opravijo v dveh do treh urah, teče mimo mokrišča Trstenik do roba pragozdnega rezervata.Pohodniki se pri vračanju po krožni poti po največjem nižinskem poplavnem gozdu v državi navadno ustavijo tudi ob t. i. Cvelbarjevem hrastu, ki velja za drugi najdebelejši hrast dob v Sloveniji. Ob poti pa spoznavajo raznobarvnost tamkajšnjega življa in rastlinstva ter pomen vode za obstoj nižinskega gozda z drevesnima vrstama doba in belega gabra.
Resslova gozdna pot sicer povezuje slikovita gozdna mokrišča, pragozd in poplavne travnike ob Krki, letošnje pohodnike pa nameravajo različni poznavalci seznaniti s problemom upadanja podtalnice, s prenovo hrastovih sestojev, z oživitvijo mokrišča Trstenik in z v Sloveniji redko ptico belovrati muhar.
Pohodniki bodo spoznali tudi za Krakovski gozd značilno rastje, drevesne gobe in dvoživke, spomnili se bodo tudi gozdarja Josefa Ressla, po katerem so poimenovali pot. Pohodniki se sicer na Resslovo pot podajajo od leta 1999.
Prireditelji s kostanjeviške občine so še opozorili, da so za obisk Krakovskega gozda, ki je spomladi navadno poplavljen, potrebni škornji ali druga nepremočljiva obutev.
Josef Ressel se je leta 1793 rodil v češkem mestu Chrudim, umrl je leta 1857 v Ljubljani. Njegov največji in najbolj znan izum, ki ga je izpeljal od začetne zamisli do praktične uporabnosti, je bil ladijski vijak. Ukvarjal se je še z vrsto tehniških panog, predvsem z izboljšavami tal in namakanjem obdelovalnih površin.
Kot gozdarski tehnik je po Sloveniji in v Istri uvajal napredno gospodarjenje ter si prizadeval za pogozdovanje Krasa. Med drugim je služboval tudi v šentjernejskem okrožju in bil zadolžen za Krakovski gozd, stanoval pa je v bližnjem samostanu Pleterje.