V Kostanjevici na Krki, ki jo pogosto ogroža narasla Krka, so danes predstavili interregijski projekt Donavska poplavna ravnica, v okviru katerega bodo v Sloveniji obravnavali kostanjeviško širše območje. V njegovem okviru bodo do novembra 2020 izdelali idejno rešitev, ki bo predvidela razlivanje narasle reke po okoliških poplavnih površinah.
Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar je na današnji novinarski konferenci povedal, da gre za projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti z obnovo naravnih poplavnih območij, pri katerem ta direkcija sodeluje kot eden 22 partnerjev desetih podonavskih držav.
Celoten projekt je skupaj z davkom vreden nekaj manj kot 3,7 milijona evrov. Za Slovenijo je predvidenih nekaj manj kot 280.000 evrov, lastna udeležba bo 15-odstotna.
Za Kostanjevico na Krki bodo sicer pripravili idejne rešitve za ureditev in vnovično oživitev poplavnih površin v Krakovskem gozdu in na Šentjernejskem polju, te pa bodo uporabili kot podlago za nadaljnje projektiranje in izvedbo tamkajšnjih protipoplavnih ukrepov.
Različne rešitvene scenarije naj bi izdelali do prihodnjega poletja, nato pa naj bi se odločili za najboljšo možnost oz. za najboljši nabor ukrepov. Območje Kostanjevice na Krki je sicer eno od šestih evropskih območij, ki jih bodo kot zgled drugim obravnavali v okviru celotnega podonavskega projekta. V Sloveniji se bodo lotili le kostanjeviškega območja.
Direktor direkcije je dodal, da je namen projekta izboljšanje transnacionalnega upravljanja voda v Podonavju s preventivnim obvladovanjem poplavnih tveganj ob doseganju največjih skupnih koristi na področjih varstva voda in ohranjanja narave.
Njegovi glavni cilji so izboljšanje poznavanja področja ohranitve in obnove naravnih poplavnih območij, določitev prihodnjih ukrepov pri upravljanju voda, izboljšano sodelovanje med deležniki upravljanja voda in obvladovanja poplavnih tveganj na povodju Donave, je še dejal Prohinar.
Na novinarski konferenci je sodeloval kostanjeviški župan Ladko Petretič, ki je poudaril, da so Kostanjevičani že v preteklosti poudarjali, da bi morali problem visokih voda rešiti z njihovim odtokom po naravnih razlivih oz. mokriščnih površinah bližnjega Krakovskega gozda in da ga veseli, da bodo rešitev iskali v tej smeri. Hkrati je opozoril na težave z vrnitvijo bobrov v Krkino porečje.
Po podatkih direkcije za vode bodo pri slovenskem delu projekta "Danube Floodplain" poleg Občine Kostanjevica na Krki in omenjene direkcije sodelovali še Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod za ribištvo Slovenije, krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Regionalna razvojna agencija Krško, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar o projektu protipoplavne zaščite
Galerija
