V Kočevskih Poljanah prvi Dnevi kočevarske kulture

V Kočevskih Poljanah pri Dolenjskih Toplicah bodo danes popoldne postavili mlaj, ki bo označil začetek celotedenskega niza prireditev prvih Dnevov kočevarske kulture.

Več prirediteljev pod okriljem tamkajšnje občine želi z njimi opozoriti na jezikovno, stavbno in drugo dediščino tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev nemškega rodu, Kočevarjev.

Prireditelji so na nedavni novinarski konferenci povedali, da je častni pokrovitelj Dnevov kočevarske kulture predsednik republike Borut Pahor. Ker je kočevarska dediščina na Topliškem še vedno živa, pa želijo njenemu ohranjanju dodati več turističnih prvin in v občino, ki veliko stavi na turizem, pritegniti nove goste, so pojasnili.

V pripravah na Dneve kočevarske kulture so v Kočevskih Poljanah med drugim popisali in označili vse objekte, ki sodijo v register nepremične kulturne dediščine, so dodali.

Med več kot 15 prireditvami pa so med drugim opozorili na sobotna slikarski ex-tempore in pohod po poti Kočevarjev, fotografski tečaj, predvajanje filma v izvirni kočevarščini Gotscheabar lont oziroma Izgubljena kulturna dediščina in kratki tečaj kočevarske govorice. Med kočevarskimi dnevi bodo postregli tudi z izročilnimi jedmi.

Dneve kočevarske kulture poleg Občine Dolenjske Toplice in vaške skupnosti Kočevske Poljane pripravljajo Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice - Moschnitze, topliški turistično informacijski center in drugi partnerji, so še navedli prireditelji.

Prireditve bodo v večinoma potekale v Kočevskih Poljanah, nekaj pa jih pripravljajo v Dolenjskih Toplicah.

Po podatkih leta 1992 ustanovljenega Društva Kočevarjev staroselcev, ki ima v Sloveniji nekaj več kot 200 članov, so današnji sicer redki Kočevarji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov. Na tako imenovanem kočevarskem pretežno gozdnatem območju pa je leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev.

Zaradi gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja in posledičnega izseljevanja se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev. Glavnina teh pa se je med drugo svetovno vojno izselila.