Danes mineva 75 let od začetka delovanja skritega partizanskega območja Baza 20 v Kočevskem rogu. Ta je prve prebivalce sprejela 17. aprila 1943. Med drugo svetovno vojno so tam delovali občasno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, tiskarne, tehnika in bolniška postaja.
Širše roško območje je spomenik tako odpora kot povojnih dogodkov.
Po besedah muzejskega vodiča Dolenjskega muzeja za Kočevski rog Jožeta Sajeta je Baza 20, na kateri je od aprila 1943 do decembra 1944 bivalo tudi politično vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega odpora, edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi, hkrati pa je spomenik slovenske državnosti.
Za spomeniški kompleks na Bazi 20 je do lani skrbel novomeški Dolenjski muzej, ki je na tamkajšnjem območju postavil tri stalne razstave - eno v tako imenovanem Mačkovem domu in drugi dve v partizanskih barakah 16 in 22, od letos pa za kompleks Baze 20 skrbi družba Slovenski državni gozdovi.
Dolenjski muzej je sicer zaradi zaprtja in nameravane vrnitve Mačkovega doma lastnikom tamkajšnjo razstavo s štirimi maketami, ki so predstavljale Bazo 20, partizanski bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik ter Kočevski rog z vsemi spominskimi mesti, ki jih je možno obiskati, od tam umaknil.
Občina Dolenjske Toplice, do nedavni najemnik Mačkovega doma, namerava po besedah župana Jožeta Muhiča vse dejavnosti v zvezi z obiskovanjem Baze 20 prenesti v bližnji Lukov dom.
Sicer pa je obisk spominskega območja Baze 20 s 26 spominskimi objekti, ki ga je pred petimi leti letno obiskalo še do približno 8000 ljudi, zadnja leta močno osipal. Po Sajetovih podatkih so takrat letno zabeležili do 3000 obiskovalcev vodenih ogledov, obisk se je nato manjšal in lani, ko se je spet nekoliko popravil, zrasel na nekaj manj kot 2000 obiskovalcev.
Spominsko območje pod Bazo 20 je bilo v preteklih letih tarča vandalov in tatov. Ti so namreč v tamkajšnji spominski aleji leta 2015 ukradli štiri bronasta doprsja komandantov partizanskega glavnega štaba, ki so jih leto kasneje nadomestili z njihovimi portreti na kamnitih ploščah, vandali pa so ploščo s podobo Ivana Mačka Matije spet razbili, je še povedal Saje.
Do pozne jeseni 1944 je bilo na območju Kočevskega roga partizansko naselje s sedežem vrhovnih političnih organov, preko radijske postaje na Bazi 20 pa je slovensko partizansko vodstvo imelo stik tudi z zavezniki. Po zmagi nad nacifašizmom se je roško območje zavilo v mrak povojnih pobojev razoroženih domobrancev in civilistov.
