Ob roški žagi in v bližnjem skavtskem domu pod vrhom Kočevskega roga se danes začenja tridnevni 2. Dolenjski jamarski tabor, ki ga s sodelovanjem dolenjskih, posavskih in belokranjskih jamarjev letos pripravlja Jamarski klub Novo mesto. Prireditelji pričakujejo do 70 jamarjev, ob izobraževanju bodo poudarili tudi pomen varovanja dolenjskega krasa.
Predstavnik prirediteljev Klemen Mihalič je povedal, da bodo predavanja in delavnice potekala v omenjenem skavtskem domu in na terenu. Tabor bodo danes začeli s predstavitvijo projekta LIFE Kočevsko in nadaljevali s fotografsko razstavo ter predstavitvami dejavnosti sodelujočih jamarskih klubov.V soboto bodo pripravili delavnico uporabe geosistema DistaX za merjenje in risanje jam ter računalniške obdelave jamskih načrtov. Hkrati bo potekala obnovitvena delavnica jamarskih veščin.
Preostali jamarji si bodo lahko ogledali nekaj najzanimivejših jam v Kočevskem rogu, drugi udeleženci pa eno od tamkajšnjih najprivlačnejših jam, kjer bodo morali ob pomoči izkušenih jamarjev premagati vhodni 10-metrski navpični spust. Tabor bodo v nedeljo končali z delavnico tovariške pomoči.
Mihalič je še dodal, da poskuša mlajša generacija dolenjski in drugih jamarjev obuditi pred več kot poldrugim desetletjem zastalo tradicijo prirejanja jamarskih taborov z letnim srečevanjem, izmenjavanjem novic in izkušenj, ki so jih nabrali na svojih akcijah, ter z izobraževanjem.
Po podatkih Jamarskega kluba Novo mesto njegovi člani s spremljanjem stanja onesnaženosti kraškega podzemlja vrsto let sodelujejo pri varovanju dolenjskega krasa. Leta 1987 so tako celovit pregled stanja jam opravili v občinah, ki so bile pred svojo ustanovitvijo del novomeške in trebanjske občine, leta 1995 po vsej Dolenjski in leta 2002 v Mestni občini Novo mesto.
Leta 2002 so izdelali tudi raziskovalno nalogo Ocena možnosti čiščenja onesnaženih jam na področju Mestne občine Novo mesto, predlani so sodelovali pri raziskavi onesnaženih jam v okviru projekta LIFE Kočevsko.
Pregledi stanja kažejo, da je onesnaženih približno četrtina dolenjskih kraških jam, kar še zlasti velja za lažje dostopne jame v bližini naselij. Zaradi vse bolj urejene komunalne politike dolenjskih občin se po oceni jamarjev onesnaževanje jam zmanjšuje. Za izboljšanje stanja pa občasno pripravljajo različne predstavitve, posredujejo prijave pristojnim ter s sodelovanjem lokalnih skupnosti čistijo najbolj ogrožene jame. Od leta 1987 so očistili več kot 20 dolenjskih kraških jam.