Jamarji so v enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke najmanj 35 oseb, verjetno pa jih bodo izkopali še več deset. "Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu," je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.
Na človeške ostanke so jamarji naleteli med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu. V petek so nato novomeški jamarji, arheologa Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli z raziskavo, je navedel Dežman.
Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb. Gre za moške, morda pa je med njimi ena ženska. "Po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb," je navedel Dežman.
V kraških breznih v Kočevskem rogu so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili, je dodal predsednik komisije.
Pričakovali so, da jih bodo našli tudi v grobišču v Rugarskih klancih, kjer so bili odkriti posmrtni ostanki 22 moških. A glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške.
Zadnje raziskave v Kočevskem rogu so medtem potrdile, da je brezno pod Macesnovo gorico "verjetno največje slovensko morišče in grobišče", je izpostavil Dežman. V komisiji upajo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev v prihodnjem letu. Medtem naj bi v breznu pod Krenom končali predvsem pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot.
Dežman je spomnil, da prav na današnji dan poteka spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. "In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugod po Sloveniji," je zapisal.