S projektom ureditve novih kolesarskih povezav, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, bo mesto Kočevje do konca leta 2022 pridobilo 5,3 km novih kolesarskih površin. S tem pa tudi varnejše sklenjeno kolesarsko omrežje za vsakodnevno mobilnost v mestu.
Občina Kočevje s projektom izgradnje kolesarskih povezav v mestu sledi celostni prometni
strategiji in razvija ustrezno infrastrukturo za spodbujanje trajnostne mobilnost ter povečanje dnevnih migracij s kolesom med Kočevjem in zaledjem, kar prinaša tudi pomembne vplive na stanje okolja in kakovost življenja v mestu. Projekt ureditev kolesarskih povezav v občini Kočevje je ocenjen na 4,1 milijone evrov in je s strani Evropske unije sofinanciran v višini 3,2 milijona evrov. Investicija v novih 5,3 km različnih kolesarskih površin, med katerimi so nekatere namenjene tudi pešcem, bo po načrtu zaključena do konca leta 2022. Dela izvaja podjetje CGP, potekala pa bodo v dveh fazah, na več odsekih.
Julija letos se prične gradnja kolesarskih površin na treh lokacijah
Prvo gradbišče se odpre na Tomšičevi cesti s 5. julijem. Gradnja kolesarske steze bo potekala od krožišča pri železniški postaji do ZD Kočevje. V sklopu projekta se bo tudi uredil premik vročevoda pri Melaminu pod zemljo. Drugi sklop del bo potekal od Tesarske ulice, čez brv
na Rinži, ki bo prav tako zgrajena v okviru projekta, do parkirišča za Namo. Tretji sklop del zajema gradnjo kolesarskih in peš površin od tunela na Tomšičevi cesti čez Trdnjavo do Roške ceste. Dela se pričnejo 15. julija. Vsi trije sklopi se zaključijo konec leta 2021.
V letu 2022 se bo pričela gradnja kolesarskih povezav od krožišča pri Treh zvezdah do avtobusne postaje, od ZD Kočevje čez Mestni log do OŠ Ob Rinži (nova ureditev deljenega pasu) in povezava ob Reški cesti do semaforiziranega križišča.
Moje poti brez skrbi
Na krajših razdaljah je kolesarjenje najbolj optimalen ter ljudem in okolju najbolj prijazen način premikanja. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo (SPTM, junij 2021) v slovenskih mestih uporaba avtomobila še vedno prevladuje, a je v porastu tudi uporaba koles in hoje, čeprav je kolesarjenja po slovenskih mestih v povprečju le okoli 5 %. Zastavljeni cilj je 20-30 % kolesarjev, na prvem mestu je Ljubljana, kjer kolesari 11 % prebivalcev. V Kočevju po podatkih različnih štetij prometa ocenjujemo, da je povprečen delež kolesarjev v prometu slaba 2 %.
K večji uporabi kolesa kot prevoznega sredstva v mestih pomembno prispeval ustrezna kolesarska infrastruktura, ta mora biti sklenjena, varna in kolesarjem prijazna. Nove kolesarske povezave v Kočevju in državne kolesarske povezave so zasnovane prav s tem namenom. Da bi prebivalce in obiskovalce mesta Kočevje spodbudili k uporabi kolesa za čim več poti po mestu, smo na Občini Kočevje zasnovali tudi kampanjo Moje poti brez skrbi. S plakati in zloženko želijo opozoriti na novo mestno infrastrukturo in hkrati na prednosti kolesarjenja, tako za zdravje, kot za okolje.
Zakaj s kolesom?
- Že 30 minutno kolesarjenje do službe in nazaj ali po opravkih zagotavlja dnevno potrebo
po gibanju, pri tem porabimo najmanj 160 kalorij.
- Ljudje, ki se vozijo z avtomobili, izgubijo veliko časa v prometnih zastojih, so v slabšem
psihofizičnem stanju, njihova storilnost na delovnem mestu pa je v primerjavi s kolesarji
manjša.
- Na razdalji 10 km s kolesom privarčujemo povprečno 5 evrov v primerjavi z vožnjo z
avtomobilom.
- Kolo ne porablja veliko prostora v primerjavi z avtomobilskim prometom – na mesto
enega avtomobila lahko parkiramo od 7 do 9 koles.
- Kolesarjenje ne onesnažuje zraka in ne povzroča onesnaženosti s hrupom, mestu pa
prinaša višjo kakovost življenja.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.4 »Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi«, specifičnega cilja 1 »Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih«.