V cepilnem centru v Brežicah, kjer imajo najnižji odstotek prejetih cepiv glede na število občanov, ter v cepilnem centru v Kočevju, kjer je odstotek najvišji, trdijo, da so cepiva pri NIJZ naročali v skladu s strategijo. V Brežicah trdijo, da so prejemali manj cepiv od naročenega, v Kočevju pa svojo prednost vidijo v dobri organiziranosti.
Pregled podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže na velike razlike v tem, koliko cepiv so posamezni cepilni centri prejemali glede tamkajšnje število prebivalcev. V Brežicah in Ivančni Gorici so prejeli najmanjši delež, v Kočevju in Sevnici, pa tudi Ribnici, pa najvišjega.
V cepilnem centru Brežice, ki je zadolžen za cepljenje okoli 25.000 občanov Brežic, so do 23. marca od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prejeli 2346 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech ter 200 odmerkov cepiva AstraZenece. Prejeli so torej cepiv za 10,5 odstotka tamkajšnjega prebivalstva.
Medtem pa so v cepilnem centru v Kočevju, kjer je do cepljenja upravičenih okoli 15.700 občanov Kočevja do 23. marca prejeli skupaj 4538 cepiv proti covidu-19 (2238 odmerkov cepiva Pfizerja in 2300 odmerkov AstraZenece). To pomeni, da so prejeli cepiv za 28,9 odstotka tamkajšnjega prebivalstva.
Levojević: V tem trenutku ni pomembno tekmovanje med cepilnimi centri
Direktor brežiškega zdravstvenega doma Dražen Levojević je za STA zatrdil, da so cepiva naročali dosledno, v skladu z napotki NIJZ, katere skupine so za tisti teden predvidene za cepljenje. A ob tem je poudaril, da niso nikoli prejeli toliko odmerkov, kolikor so jih naročili.
Trenutno v Brežicah cepijo 69-letne občane. "Vsi, ki so starejši in so se prijavili, so že bili cepljeni. Ostajajo izjeme, ki še čakajo na cepljenje, bodisi zato, ker so hospitalizirani, ker se še niso čisto odločili, čeprav so se prijavili na cepljenje, in taki, ki so že preboleli covid-19," je zatrdil Levojević.
Po njegovem mnenju je zastavljen sistem cepljenja in razdeljevanja cepiv v redu, "ampak ni v redu, da se sistem zlorablja". "Če bi se tudi drugi striktno držali navodil, do takšnih razlik med precepljenostjo v različnih občinah ne bi prihajalo," je ocenil.
Levojević trdi, da bistvo ni tekmovanje med posameznimi cepilnimi centri, ampak bi se morali osredotočiti na to, da se starostne skupine in ostale prednostne skupine po strategiji postopoma in enakomerno precepi. "Če bi cepili kaskadno in bi se vsi držali pravil, do takih anomalij ne bi prišlo," je prepričan.
Kot je dodal, so njihov cepilni center obiskali zdravstveni inšpektorji, ki niso zaznali kršitev. "Zakaj ni nekdo zaznal tega, da je prišlo do takih razlik med cepilnimi centri, pa je vprašanje za druge," je dodal Levojević.
Velikonja: Naj se išče grešnega kozla pri tistih, ki cepljenja niso sposobni dobro organizirati
Pomočnik direktorice v Zdravstvenem domu Kočevje Primož Velikonja pa vidi nastali položaj drugače. Za STA je zatrdil, da cepiva naročajo glede na strategijo NIJZ. Ko prejmejo potrditev o odmerkih cepiva za naslednji teden, začnejo vabiti občane iz prednostnih skupin k cepljenju.
Večkrat se zgodi, da se ne morejo cepiti, ker v tistem trenutku prebolevajo covid-19, so hospitalizirani ali pa so v karanteni, zato namesto njih povabijo druge občane, po vrstnem redu v skladu z zastavljeno strategijo, zaradi česar so uspeli precepiti tudi mlajše prebivalce.
Tako učinkovit način naročanja na cepljenje pa jim omogoča lastno vzpostavljeni informacijski sistem. "Ne moremo si privoščiti, da bi cepivo metali stran, in da bi, podobno kot nekje drugod, klicali ljudi na vrat na nos, da bi lahko porabili šesti odmerek cepiva. To se pri nas ne more zgoditi, ker imamo jasno vpeljan sistem in zadeva funkcionira," je dejal in opozoril, da bo državni sistem, ki bo omogočal takšno naročanje na cepljenje po informacijah ministrstva za zdravje vzpostavljen šele konec aprila.
"Na vsakem koraku smo ravnali po navodilih NIJZ. Smo pa v začetku marca od NIJZ dobili še dodatnih 300 odmerkov, ki so jim ostajali," je dejal Velikonja in pojasnil, da so za dodatne odmerke zaprosili potem, ko so v medijih zasledili, da je NIJZ ostalo 15.000 odmerkov cepiv AstraZenece. Velikonja tako meni, da naj se raje išče vzrok v tem, zakaj drugi centri niso mogli precepiti ljudi in so cepiva ostajala, namesto da se njih pribija na križ.
Tako so do zdaj uspeli precepiti kritično infrastrukturo in starejše od 75 let, ta teden pa cepijo stare med 70 in 75 let. Prihodnji teden naj bi tako cepili že starostno skupino od 65 do 70 let.
Tudi pri njih zdravstvena inšpekcija ni zasledila nepravilnosti, se mu pa zdi zanimivo, da je bil prejšnji teden razrešen glavni zdravstveni inšpektor.
"Ključna je čim prejšnja primarna zaščita. To je zapisano tudi v strategiji, da je treba čim prej cepiti čim večje število ljudi. Če se nekje niso bili sposobni organizirati, ni naš problem, ampak je problem države. Mi nismo dobili nobenih usmeritev, kako naj se organiziramo, ampak smo se samoiniciativno, da cepljenje poteka tekoče. Drugje pa je velik kaos, saj ponekod ljudje niti ne vedo, ali so na seznamu za cepljenje ali ne," je še dodal.