Sd-avkcija za mio01 Svet24.si

Avkcija za Mijo: Slovenski zdravniki se s takšnim...

vesolje Svet24.si

Astro nasveti za nov teden: pod retrogradnim ...

profimedia-0501030542 Necenzurirano

Na Hrvaškem aretacije, pri nas pa preiskave ...

rop musar sestanek Reporter.si

Golob je tisti, ki nosi hlače v politiki, ne pa ...

slovenija sesko 1 Ekipa

Ponarejeni slovenski dresi: Pazite, kaj kupujete, ...

tilen-lotrič -1 Revija Stop

Tilen Lotrič božične okraske kupil že oktobra

vlatko cancar Ekipa

Trener Denverja povsem strt zaradi Čančarja, kar...

Novice Kočevje

V Kočevju govorili o razvoju podeželja

Piše: R.K./Sindikat kmetov Slovenije

Čas objave:
28.07.2018 20:57

Včeraj je v prostorih restavracije Marof Kočevje potekal šesti dogodek v sklopu projekta Družinske kmetije – Temelj ekonomskega in socialnega razvoja podeželja.

Projekt izvaja Sindikat kmetov Slovenije v sodelovanju in s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Mreža za podeželje) ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Projekt je sofinanciran s strani Programa razvoja podeželja 2014–2020. Dogodek je bil nadaljevanje projekta Družinske kmetije – Temelj ekonomskega in socialnega razvoja podeželja, ki bo imel sklepno dejanje 27. avgusta na sejmu AGRA.

Družinske kmetije igrajo bistveno vlogo v pridelavi hrane za lokalno prebivalstvo, česar se vse premalo zavedamo. Lokalna pridelava hrane je bila v vsej zgodovini človeštva strateškega pomena, kar pa danes čedalje bolj izgublja pomen.

Po uvodni predstavitvi obravnavane problematike so se jim pri okrogli mizi v razpravi pridružili g. Leon Zemljič, regijski predstavnik SKS, g. Velislav Žvipelj, direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada, g. Franca Prelesnik, vodja območne enote KGZ Kočevje in g. Rok Rijavec, mladi kmet.

G. Prelesnik izpostavlja specifiko kočevskega območja, kjer ni veliko zemlje v zasebni lasti, temveč je večina v državni lasti, poleg tega živali na kmetiji ogrožajo zveri. Izpostavlja tudi zmanjševanje števila prebivalstva na določenih območjih njihove regije ter pomanjkljivo infrastrukturo (voda, elektrika, urejene poti), zaradi česar opaža trend, da se mladi težje odločajo za prevzemanje kmetij in ostajanje v regiji. Največji problem v kmetijstvu v tej regiji vidi v tem, da se je število kmetovalcev zmanjšalo, koncentrirala pa se je količina obsega tistih, ki so ostali. Slednje pa postaja problematično za ostale prebivalce, kar pomeni, da bi se morale spodbuditi investicije za postavitev kmetijskih objektov izven naselij in postati nemoteče za okolje.

G. Žvipelj poudarja, da so družinske kmetije v slovenskem povprečju optimum, vendar ne v vseh regijah – manj v kočevski regiji in v Pomurju. V zadnjem času opaža koncentriranje večjih površin, ki so posledica opuščanja dejavnosti manjših in prevzemanje teh površin s strani večjih kmetov. Celoten razvoj podeželja je tisti, ki definira možnosti za obstanek ali razvoj družinskih kmetij, zato skušajo na Skladu, ki je finančna inštitucija, na problem gledati celovito in ga kot takega tudi reševati. Posebej poudarja tudi sodelovanje, ki bi moralo biti med resorji še boljše za dolgotrajni kmetijski uspeh regije. Izpostavlja pa tudi pravočasno ponujanje rešitev v primeru izrednih okoliščin, ki so kmete v zadnjih letih že večkrat prizadele.

G. Rijavec, mladi prevzemnik, ki je kmetijo prevzel pred tremi leti, tudi s pomočjo ukrepa za mlade prevzemnike iz Programa za razvoj podeželja, pravi, da ima poleg osnovne dejavnosti na kmetiji še 5 dopolnilnih dejavnosti. Poudarja, da so premajhni, da bi lahko preživeli brez vseh dopolnilnih dejavnosti, kljub temu da to ni kmetijstvo.

G. Zemljič družinsko kmetijo, s katero se je pred 30 leti začela revitalizacija Kočevja, vidi kot problematično predvsem zato, ker so v tej regiji kmetije v večini zgolj najemniki državne zemlje in si posledično ne morejo ustvariti enakih pogojev, kot si jih lahko kmetje drugje. Na zemljiščih namreč ni vode in ustreznih poti, poleg tega je travinje v večini porabljeno s strani divjadi, s čimer potem ne morejo imeti zadostnega števila glav živine, ki bi bila potrebna za preživetje prave družinske kmetije – torej vsaj 3 oseb, ki so v njej aktivne. Kmetijstvo je poimenoval bolj 'hobi program' kot pa pravo kmetijstvo. Poudarja, da je pomembno v tej regiji urediti lastništvo zemlje, želi si več razumevanja s strani države, kajti brez tega v tej regiji družinske kmetije ne bo več.

V vsesplošni razpravi so udeleženci poudarili, da je črpanje subvencij velikokrat onemogočeno oziroma oteženo. V tem pogledu si želijo večje podpore s strani države, kajti kot najemniki kmetijskih zemljišč investicijskih kreditov ne morejo dobiti, kar jim onemogoča črpanje povratnih sredstev. S tega vidika vidijo dolgoročni propad družinskih kmetij.

Šesta okrogla miza se je zaključila s sklepnimi mislimi in zaključki, ki bodo pomagali projekt voditi dalje in ga usmeriti na pot rešitve. najbolj problematičnih področij, za kar si prizadevamo s samim projektom.