Odnos pravnika in velikega slovenskega telovadca Leona Štuklja z nekdanjo oblastjo, je glavna tema knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija, ki so jo avtorji predstavili včeraj, v Ljubljani. Štuklju so po vojni med drugim tudi prepovedali opravljati sodniški poklic.
Kot je na predstavitvi pojasnila publicistka in soavtorica knjige Alenka Puhar, je jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba Ozna Štuklja označila za modro gardo in belogardista. A po njenih besedah "nobena od teh dveh trditev ni točna. Štukelj je vso vojno preživel kot izrazito nevtralna oseba".
Štukelj je bil po podatkih Puharjeve zaprt dvakrat, obakrat s strani komunistične partije. Prvič jeseni leta 1943, ko so partizani zakorakali v Novo mesto. Po nekaj dneh je bil izpuščen in premeščen v t. i. delovni oz. kazenski bataljon. Drugi kazenski pregon pa se je začel leta 1945, ko je bila zoper Štuklja vložena ovadba po zakonu o kaznovanju prestopkov in zločinov zoper slovensko narodno čast.
Štukelj je bil sicer oproščen, približno en mesec pa je ostal v priporu. A kot je pri tem opozorila Puharjeva, se mu je zgodila cela vrsta stvari, kot da bi bil obsojen. Med drugim je bil deležen prepovedi opravljanja poklica in opravljanja raznih funkcij v društvih in organizacijah.
Na predstavitvi sta sodelovala tudi soavtroja knjige Ivan Čuk in Aleks Leo Vest. Čuk, sicer redni profesor na Fakulteti za šport, je ob robu predstavitve pojasnil, da je bil cilj knjige, "da se Leona v celoti izpostavi kot eno največjih slovenskih osebnosti 20. stoletja. V bistvu je bil prva slovenska svetovna športna zvezda, bil je izjemno cenjen povsod, razen v Sloveniji v obdobju od konca druge svetovne vojne pa do osamosvojitve".
Galerija
