Planinstvo je v Sloveniji zelo priljubljeno, a je lahko tudi nevarno, svari policija. Še zlasti je lahko nevarno, če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil. Vsakoletni, skoraj milijonski obisk slovenskih gora prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Predvsem moramo v gore s trezno glavo, opozarjajo.
Planinski vzpon ali pohod je treba poleti začeti dovolj zgodaj, da se izognemo opoldanski vročini oziroma popoldanskim nevihtam. Pozanimati se je treba o vremenu, denimo o nevarnosti poletnih neviht. Prav tako moramo poznati kategorizacijo planinske poti, kar nam bo olajšalo pripravo na odhod v gore.
Cilj vzpona ali pohoda mora biti varna vrnitev domov, ne samo osvojitev vrha. Ko smo na vrhu, je pred nami še najmanj polovica poti. Če je le mogoče, za vzpon izberimo težjo pot, za sestop pa lažjo. Predvsem ne smemo hiteti.
Vzpon naj bo prilagojen našemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodne za posameznike. Pred fizičnimi naprezanji se je treba posvetovati z zdravnikom. Ljudje s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami naj v gore ne hodijo.
Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku morajo biti poleg malice, pijače in osebnih dokumentov rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema in sončna očala. Prav tako vzemimo s sabo rezervna oblačila, kompas, planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo in piščalko. Poleg tega ne smejo manjkati bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka ter mobilni telefon.
Za turo izberimo spremljevalca
Za turo si izberimo primernega spremljevalca, ker je sicer preveč tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. O predvideni poti in času trajanja obvestimo domače, ki bodo lahko v primeru nesreče pravilno ukrepali. Za vzpone uporabljajmo samo označene planinske poti, saj se vse več nesreč zgodi prav pri hoji po brezpotjih.
Če želimo v koči prenočiti, se moramo prej pozanimati glede odprtosti koče in njene zasedenosti, prenočišče pa rezervirati.
Hojo v gore začnemo počasi, da se telo ogreje. Hodimo z enakomernim tempom, ki ga skušamo najti in vzdrževati tudi pri večji skupini. Hoja naj bo varna, za kar moramo imeti čas. Okolico moramo budno opazovati.
Osnovni tempo, počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si je treba privoščiti nekajminutni počitek. Če gremo v gore z otroki, jim moramo nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi. Zaradi varnosti se moramo v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
Ob slabosti in bolečinah v prsih takoj prekinemo turo
Po poteh moramo hoditi z odprtimi očmi, ker gore ne dopuščajo raztresenosti. Med turo nenehno spremljajmo vreme in mu jo prilagodimo. Če se pojavijo nevihtni oblaki, se moramo takoj umakniti z izpostavljenih mest, ker vanje pogosto udari strela.
Izčrpanosti in dehidraciji se lahko izognemo z rednimi malicami in pogostim pitjem brezalkoholnih pijač. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih moramo takoj prekiniti vzpon ali sestop in se povezati z dežurnimi na telefonski številki 112. Ti bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki bodo do prihoda reševalcev svetovali po telefonu.
Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga. Poškodovanega je treba najprej zavarovati pred nadaljnjimi poškodbami in mu nuditi prvo pomoč. O nesreči moramo čim prej obvestiti gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.