AVDIO: V Brežicah razočarani nad zastojem projekta HE Mokrice

V Brežicah so razočarani zaradi vrnitve lani izdanega okoljevarstvenega soglasja za hidroelektrarno Mokrice v vnovični postopek, ki jo je po pritožbi ljubljanskega Društva za preučevanje rib Slovenije odredilo upravno sodišče.

Brežiški župan Ivan Molan je na današnji novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala še direktorja za gradnjo mokriške hidroelektrarne odgovornih družb, Hidroelektrarne na spodnji Savi in Infra, Bogdan Barbič ter Vojko Sotošek, povedal, da je zaradi nedokončane protipoplavne zaščite, ki je povezana s poglabljanjem Save in gradnjo hidroelektrarne Mokrice, v nevarnosti več kot 1100 občanov.

Ob tem je spomnil, da so poplave leta 2010 v brežiški občini povzročile za skupaj 8,7 milijona evrov škode in dodal, da mora kot župan v imenu ogroženih od države, pristojnih ministrov in predsednika vlade dobiti odgovor, kako in kdaj bodo občani zaščiteni pred poplavami in kdaj se bo končala negotovost, s katero jih navda vsako večje deževje. Molan je pozval tudi k čimprejšnjemu končanju vnovičnega postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za hidroelektrarno Mokrice.

Barbič, ki je omenjeno pritožbo zaradi proceduralnih razlogov označil za nagajanje in zavlačevanje projekta, je dodal, da gre hkrati za posledice izrabe in zlorabe pravnih sredstev, ki so po njegovem "veliko bolj resne, kot se marsikdo zaveda". Nadaljeval je, da je veriga spodnjesavskih hidroelektrarn za svoje optimalno delovanje projektirana s hidroelektrarno Mokrice, katere izgradnja in z njo dokončanje verige je pomembno z vidika zagotavljanja maksimalnega izkoristka načrtovane moči spodnjesavskih hidroelektrarn in prilagodljivosti verige ter ureditve območne protipoplavne zaščite. Med posledicami omenjenega časovno nedoločenega zastoja je opozoril, da bo treba načrtovano proizvodnjo hidroelektrarne Mokrice nadomestiti z dražjim uvozom. Če bodo to nadomestili z drugimi "ogljičnimi viri", bo to hkrati okrepilo izpuste ogljikovega dioksida, namesto, da bi jih zmanjšali.

Ker gradnja določene hidroelektrarne bruto domači proizvod letno okrepi za 0,3 odstotka, bo država ob ta delež, zastoj naložbe pa bo pri izvajalcih, ki računajo na izdelavo opremo in gradnjo, povzročila odpuščanje.

Poudaril je, da so strokovnjaki in strokovne ustanove dokazali, da objekt hidroelektrarne Mokrice okoljsko ni sporen, in da se s tem strinja tudi hrvaška stran. Barbič je povzel, da je v luči omenjenega dogajanja zdaj priložnost, da vlada preseka ta "gordijski vozel" in čim prej omogoči začetek njene gradnje.

Po podatkih brežiške občine projekt podpirajo tudi vsi posavski poslanci. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so pojasnili, da je bilo okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice odpravljeno s sodbo upravnega sodišča 26. februarja in jim vrnjeno v vnovični postopek. Iz sodbe izhajajo vsebinski razlogi za odpravo okoljevarstvenega soglasja, saj sodišče meni, da bi morale biti ihtiološke raziskave, študije in monitoringi dostopni agenciji in tudi stranskim udeležencem, da se lahko preveri njihova ustreznost.

Sodišče je tudi ocenilo, da so mnenja Zavoda RS za varstvo narave nedosledna in ugotovilo, da je omenjeno mnenje podlaga za odločitev o sprejemljivosti posega, zato mora biti jasno in nedvoumno, kar pa v tem primeru ni bilo. Navedlo je še, da je treba v postopku sprejemljivosti posega ugotoviti in ustrezno presoditi vplive oz. posledice tega na varstvene cilje posebnega varstvenega območja in še, da je treba v primeru, če gre za omilitvene ukrepe, te v odločbi konkretno določiti.

Hidroelektrarno Mokrice, zadnjo v verigi petih na spodnji Savi, bi morali sicer zgraditi do junija 2022.