V Mladinskem centru Brežice so danes pripravili posvet z okroglo mizo o koristnosti mladinskega dela za mlade same in lokalno skupnost. S konferenco Mladost je norost, po občini skače, kjer je most želijo okrepiti podporne strukture za razvoj tovrstnega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih in predstaviti zgledne primere.
Direktor Movita, nacionalne agencije evropskih programov Erasmus+, Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota, Uroš Skrinar je povedal, da Slovenija v omenjenih programih intenzivno sodeluje, veliko slovenskih organizacij pa prijavlja "izredno kakovostne projekte".
Število prijavnic raste in presega razpoložljiva sredstva, sicer pa po zdajšnjih napovedih pričakujejo, da bo Evropska komisija v prihodnjem evropskem finančnem obdobju podvojila sredstva za omenjene programe in za program Erasmus+ namenila 30 milijard evrov. Sloveniji bo tako za področje mladine prihodnje leto pripadlo pet milijonov evrov podpore.
Opozoril je tudi na koristi mladinskega dela, ki mlademu posamezniku omogočajo razvoj kompetenc, sodelovanje v lokalni skupnosti in dodatno znanje, kot so na primer izkušnje pri skupinskem delu.
Sicer pa je "treba delati z mladimi za mlade", saj tudi ti prispevajo h gradnji posameznih skupnosti. Te jih ob njihovem soustvarjanju tudi lažje zadržijo, pridobljene izkušnje pa mladim med drugim olajšajo iskanje zaposlitve, je dodal.
Med zglednimi primeri je Skrinar predvsem za območje Posavja in Dolenjske navedel delo mladinskih centrov Brežice in Krško ter novomeškega Društva za razvoj prostovoljnega dela, ki vključuje več ciljnih skupin. "Gre sicer za izredno veliko projektov, dejstvo pa je, da vsi prispevajo k širšemu dobremu skupnosti," je povzel.
Direktorica mladinske mreže MaMa Maja Hostnik je ocenila, da je za neko lokalno skupnost priporočljivo, da ima mladinski center, s pomočjo katerega se lahko mladi razvijajo in ustvarjajo, učinki pa se kažejo tako v razvoju lokalne skupnosti, organizaciji številnih dejavnosti za sovrstnike in širšo javnost kot pri pridobivanju novih kompetenc, izkušenj in znanja mladih. Mreža MaMa podobno ugotavlja v več kot 50 centrih po vseh državi, je še povedala.
Semiška županja Polona Kambič je na okrogli mizi predstavila stanje v domači občini, kjer so se organiziranja mladinskega dela lotili šele aprila. V okviru županstva so namreč ustanovili odbor za mlade, s katerim želijo tem zagotoviti čim več možnosti sodelovanja.
Kot je dejala, so mladi Semičani nemudoma "ustvarili lastne komunikacijske poti" in spletno stran Semiška mladina, zdaj pa se pospešeno pripravljajo za oblikovanje občinske strategije za mlade. Občina jih pri tem podpira tudi denarno in jim pomaga, hkrati pa jih ne ovira in jim ne vsiljuje svojih mnenj. Želijo namreč, da se mladi, ki so bili doslej v ozadju, "končno aktivirajo", v lokalni skupnosti pa bodo z njimi prišli do novih zamisli in svežih pogledov, je še povedala Kambičeva
Vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Brežice Patricia Čular, ki bo ob popoldanskem zaključku posveta predstavila švedski projekt Logbook, ki ga enoletno pilotsko izvajajo v mladinskih centrih občin Brežice, Ljubljana in Novo mesto, je pred tem medijem pojasnila, da gre za računalniški program, ki omogoča evidentiranje in razvoj ustvarjalnega mladinskega dela.
Od omenjenega programa si sicer obetajo analize, ki bodo podprle ugotovitve o koristnosti in prispevku mladinskega dela v določenih okoljih, je še povedala Čularjeva.
Direktorica mladinske mreže MaMa Maja Hostnik o mladinskem delu
STA