V Metliki je dopoldne šest Belokranjcev in prijateljev Bele krajine predstavilo pobudo za oceno ustavnosti osmega člena Zakona o nadzoru državne meje, ki omogoča postavitev bodeče žičnate ograje. Kot pravi pisec pobude Stanko Štrajn, ograja posega v ustavne pravice prostega gibanja, lastninske pravice in prostega dostopa do uživanja vodnega javnega dobra.
Člani civilne pobude, ki nasprotujejo postavitvi žične ograje z rezili na obmejnem območju Pokolpja, so na metliškem kopališču danes predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. S predlogom, da jo vloži na ustavno sodišče, so jo naslovili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Predstavnik pobudnikov in direktor črnomaljskega Razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič je v sporočilu za javnost zapisal, da so se Stanko Štrajn, Violeta Tomić, Matjaž Hanžek, Dušan Plut, Božidar Flajšman in on odločili vložiti pobudo za ustavno presojo zakona o nadzoru državne meje, ki vladi omogoča postavitev žične ograje ob Kolpi.Menijo namreč, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Ožičenje Kolpe bo po njihovem mnenju v Beli krajini, ki je eno najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države, pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.
Po besedah Dušana Pluta se je prometni in razvojni izolaciji zaradi zastarelega prometnega omrežja in lekarniško pretehtanih, pičlih ter usihajočih državnih razvojnih spodbud pridružila še žična izolacija ob Kolpi. Nesposobnosti EU za celostno, humano reševanje begunske krize pa se je ob kršenju ustave in na račun lokalnega prebivalstva ter okolja pridružila še slovenska vlada, je še opozoril Plut.
Pobudniki hkrati z gospodarskim pomenom Kolpe, ki bo sesutju belokranjskega gospodarstva s turizmom večjemu delu tamkajšnjih prebivalcev omogoča preživetje, poudarjajo tudi simbolni te mejne reke.
Božidar Flajšman je tako izpostavil, da je Kolpa vedno združevala in ne ločevala in hkrati podčrtal, da gre pri postavljanju ograje in krepitvi občutka lažne varnosti tudi za krhanje dobrososedskih odnosov, ogrožanje turizma in povzročanja trpljenja divjadi, so še sporočili pobudniki.
Pisec pobude Stanko Štrajn o ograji
Galerija
