Pred leti so se začele aktivnosti za podporo ohranitve bobra, tega zanimivega glodavca, ki je v naših krajih izumrl že v 19. stoletju, a se je pred več kot desetletjem spet naselil ob naših vodotokih.
Zanimivosti o življenju bobra, ki ga spremljajo že desetletje tudi na Dobličici in Kolpi, bodo spoznavali skupaj na dogodku ob Mednarodnem dnevu bobra – ki je 7. april.
Belokranjci imajo izjemno priložnost prisluhniti enemu največjih strokovnjakov za to področje; saj nam bo o svojem delu in življenju bobra spregovoril profesor na Fakulteti za gozdarstvo Univerze v Zagrebu dr. Marijan Grubešić.
V Gostišču Madronič v Prelesju pri Starem trgu, bo predavanju prof. Grubešića 7. aprila ob 18. uri sledila zanimiva projekcija filma, ki ga je na reki Uni (Bosna in Hercegovina) posnel filmski ustvarjalec Hasan Arnautović. Z obema gostoma in drugimi udeleženci – pridružil se jim bo tudi koordinator Dneva bobra v Sloveniji Andrej Hudoklin z novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave – se boste lahko pogovorili o skrivnostih tega vodnega sesalca in dobili nasvete o preprečevanju škod zaradi njegove aktivnosti.
In zakaj je bober izginil iz večine vodotokov v Evropi?
Nekoč so ga lovili tudi zaradi tega ker je njegovo meso okusno … a pravi vzrok intenzivnega lova in množičnih pobojev je njegovo krzno - oziroma cilindri. Moški klobuki. Zaradi izjemno finih bobrovih dlak so lahko iz njih polstili najboljši filc za klobuke. Ko so bobra iztrebili v Evropi, so se ga lotili v Rusiji v Sibiriji, nato pa še v Severni Ameriki. Zaradi teritorijev poseljenih z bobri so potekale prave vojne med severnoameriškimi indijanskimi plemeni: Angolkini in Irokezi. Za prvimi so v resnici stali Francozi, za drugimi pa ZDA; oboji pa so kovali velike dobičke iz trgovine z kožuhovino bobra.
Galerija
