12. maja 2017 je v Šentjerneju potekal 5. slovenski vinogradniško-vinarski kongres Slovenije.
Organizatorji osrednjega slovenskega vinogradniško-vinarskega dogodka so bili Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Gostiteljica je bila Občina Šentjernej. Za kulturni program so poskrbeli šentjernejski osnovnošolci, plesalci in plesalke folklorne skupine Šentlora ter pevca Stane Švalj in Jernej Martinčič. Kongres je združil strokovnjake, raziskovalce, svetovalce, predstavnike različnih pomembnih institucij, domače in tuje vinogradnike ter vinarje.Pomemben strokovni dogodek so s prisotnostjo počastili najvišji predstavniki slovenskega kmetijstva: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, državna sekretarka mag. Tanja Strniša, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, člani različnih strokovnih organizacij in društev. Kongresa se je udeležilo več kot 170 udeležencev, ki jih je uvodoma pozdravil dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Šentjernej Radko Luzar, ki je dejal, da se ni bilo težko odločiti, da lahko prav občina Šentjernej podpre 5. Slovenski vinogradniško-vinarski kongres kot gostiteljica. Spregovoril je tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je dotaknil več tem, tudi letošnjo pozebo in opozoril, da je vinogradništvo glede na sadjarstvo, pri katerem so na voljo določeni zaščitni ukrepi proti pozebi, v podrejenem položaju. Zanj bo tako potrebno tehnološko prilagajanje za okrepitev trt, hkrati pa razmislek o pravih legah in grozdnih sortah. Preostali ukrepi bodo usmerjeni v okrepitev kakovosti slovenskih vin in doseganje višjih cen zanje, tako da bi te pokrile tudi strošek zavarovanja. Lani naj bi bil trend zavarovanj dober in upa, da bo tako še naprej. Da se Slovenija po pridelanih količinah vina sicer ne more primerjati z vinarskimi velesilami, »se pa lahko postavimo ob bok z najboljšo vrhunsko kakovostjo, kar med drugim dokazujejo številna priznanja na evropskih in svetovnih ocenjevanjih, je povedal minister.
Jože Simončič, direktor novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda, je spregovoril o posledicah pozebe v vinorodni deželi Posavje. Škoda v vinogradih je bila letos bistveno večja od lanske. Najbolj so bili na udaru predvsem nižinski vinogradi, skupno škodo pa ocenjujejo na 30 do 35 odstotkov, je še dejal Simončič. Zbrani so bili počaščeni, da se je kongresa udeležil tudi gost iz Evropske komisije, vodja Oddelka za vino, žgane pijače in hortikulturne rastline pri Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropski komisiji, Joao Onofre, ki je bil tudi med predavatelji. Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v okviru dogodka podelilo priznanji Matije Vertovca za življenjsko delo. Plaketo za življenjsko delo na področju vinogradništva je prejel Jože Maljevič, s plaketo za življenjsko delo na področju vinarstva je bil odlikovan dr. Friderik Vodopivec.
Programsko-organizacijski odbor pod vodstvom dr. Franca Čuša, je pripravil kakovosten strokovni program, ki je bil razdeljen na tri vsebinske sklope: (1) Označevanje, nadzor in novi stili vin, (2) Pridelovalna območja, trsni izbor in tolerantne sorte in (3) Promocija, trženje in organiziranost. Zaključki kongresa in e-zbornik prispevkov so objavljeni na spletni strani dogodka www.kis.si/svvk
Na srečanju z novinarji v zeleni dvorani:
Ob začetku kongresa je potekalo tudi posebno srečanje z novinarji, kjer so poleg ministra Židana, spregovorili še predsednik KGZS Cvetko Zupančič, ki je pojasnil, da so bili ob letošnji pozebi najbolj prizadeti sadovnjaki in sicer na državni ravni od 80 do 100 odstotkov, vinogradi pa od 70 do 100 odstotkov. Poškodovanost vinogradov je sicer različna in odvisna od lege. Pozebe finančno še nekaj časa ne bodo mogli ovrednotiti, končna ocena pa bo možna šele v jeseni. Ker je bila pozeba podobna lanski, je hkrati opozoril na seštevek škode, in da vinarji letošnjega izpada dohodka ne bodo mogli , ker so to storili že lani, nadomestiti z zalogami vina in dokupom grozdja. Vinarji zato računajo na pomoč države.
Posledice pozebe v vinorodni deželi Posavje, gostiteljici kongresa, je ocenil tudi Direktor novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Jože Simončič. Kot je navedel, je bila tam škoda v vinogradih letos bistveno večja od lanske. Najbolj so bili na udaru predvsem nižinski vinogradi, skupno škodo pa ocenjujejo na 30 do 35 odstotkov. V nadaljevanju je dejal, da bodo glede na okoljske spremembe s pozebami v zadnjih letih, vinogradniki morali razmišljati o pravih legah, sajenju pravih grozdnih sort in o drugačnem gospodarjenju s tlemi.
V okviru kongresa je potekala tudi poster-sekcija, kjer so posamezniki predstavili svoje strokovno in raziskovalno delo kot tudi tržno dejavnost.
V večernih urah je potekala prireditev Vina in kulinarika vinorodne dežele Posavje na kateri so predstavili 85 dolenjskih, belokranjskih in bizeljsko-sremiških vin. V kulturnem programu je nastopila skupina Prava banda, Šentjernejski oktet ter maskota petelin. Bil je povedan tudi Svečani razglas Avstroogrskega kmetijskega ministrstva iz leta 1895, ki se glasi:
Podaniki presvetlega cesarja. Na Kranjskem imamo novega sovražnika, ki je uničil skoraj polovico vseh vinogradov. Gre za največjo katastrofo vinogradništva. Ta veliki sovražnik je trtna uš. Cesarstvo ji zatorej napoveduje boj do zadnjega grozda. Na Kranjsko je napotilo mladega agronoma praške in dunajske šole, Čeha Bohuslava Skalicky-ja, ki začenja delo na kmetijski šoli Grm v Novem mestu, ustanovljeno leta 1886. Kljub temu, da je Skalicky zet ustanovitelja te šole, slovitega Riharda Dolenca, ne gre za nepotizem. Skalicky bo obiskoval različne vinogradnike, jih izobrazil in pokazal, kako na sodoben način pridelati kvalitetno grozdje in vino, saj je nedavno napisal učbenik v slovenskem jezik z naslovom Kletarstvo. Morda bo v prihodnosti na Kmetijski šoli grm zaživela posebna vinoteka na čast rešitelju slovenske trte, Skalickyju, ki je povezal Kranjsko, Češko in Nemčijo ter pridelovalce vina povzdignil na raven, primerljivo z drugimi vinarji v Avstro-ogrskem cesarstvu. Naj bo boj uspešen, naj živi vinska vez in naj nas naša zemlja nikoli ne izneveri!
Galerija
