Vlada pri urejanju romskih naselij prelaga odgovornost, se je ob njenem odgovoru na peticijo zaradi domnevne diskriminacije Romov pri nameravani gradnji stanovanjske soseske Gmajna na območju romskega zaselka Loke, odzval krški župan Miran Stanko. Ob omenjeni peticiji je vlada namreč ugotovila, da je za urejanje romskih naselij odgovorna občina.
Stanko je za STA povedal, da so krški svetniki pred letom potrdili občinski prostorski odlok, ki predvideva gradnjo stanovanjske soseske na območju romskega zaselka Loke s petimi hišami, pri čemer so naložbenika zadolžili, da bo poskrbel za ustrezno preselitev tam nelegalno naseljenih Romov.Pri Amnesty International so takrat opozorili, da bi morali za to poskrbeti najprej, posebna civilna pobuda pa je zaradi omenjenega odloka na vlado naslovila peticijo zaradi "izvrševanja diskriminacije, stigmatizacije, rasne nestrpnosti in genocida, ter namena, da se zavestno prepreči izvrševanje z ustavo zagotovljenega enakega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi razlikovanja konkretnih članov konkretne romske skupnosti".
Vlada je nato v četrtek odgovorila, da na podlagi zbranih informacij ugotavljajo, da je skladno z določbami in zakonom o prostorskem načrtovanju za področje urejanja prostora in prostorsko načrtovanje na lokalni ravni, s tem tudi za urejanje romskih naselij, pristojna občina.
Hkrati se zavedajo pomembnosti dialoga med državno in lokalno ravnijo, predvsem med občino in občani, in bodo zato v okviru novega nacionalnega programa ukrepov za Rome napore usmerili v njegovo krepitev, so povzeli.
Stanko je danes dejal, da omenjeni projekt po letu od sprejetja občinskega odloka še vedno stoji in da še vedno velja, da mora za preselitev Romov ob morebitni gradnji poskrbeti investitor.
Hkrati je opozoril, da so Romi enakopravni državljani, ki bi morali zase in za lastno legalno bivanje poskrbeti sami, razen, ko bi bili socialno ogroženi, kar pa da v Lokah živeči Romi niso.
Dodal je, da so se v reševanje omenjenega vprašanja vmešali tudi "prišepetovalci, ki želijo uresničiti lastna stremljenja", ter da občina na določene zahteve o tem, da naj poskrbi za kakšno nadomestno hišo, ne more pristati.
Kot je pojasnil lani, odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske gradnje na Gmajni kot varovalko vsebuje točko, da mora investitor pred začetkom gradnje poskrbeti za tam živeče Rome oz. za prebivalce ene družine, ki živijo v petih nelegalno zgrajenih hišah.
Kot je menil, bi za njih morali poskrbeti v vsakem primeru, saj ni mogoče graditi kar na njihovih domovih, hkrati pa jih pred tem, da ne bi zemljišča kar zavzeli gradbeniki, poleg omenjene varovalke ščiti tudi zakonodaja. Omenjeno točko pa so v omenjeni načrt dodali tudi kot zavezo za investitorja, ki jo bo ta, takrat ko bo gradbeni projekt prišel tako daleč, moral izpolniti.