V 85. letu starosti se je za vedno poslovil Stanislav Peček.
Stanislav Peček je med ljudmi poznan preprosto kot Stane. Rodil se je 29. oktobra leta 1937 v Rovtah nad Logatcem, njegova družina je Mokronog prišla po vojni leta 1946.
Po nižji gimnaziji se je leta 1953 vpisal v Vojaško glasbeno šolo in do leta 1964 služboval v vojaškem orkestru v makedonski Strumici, potem pa se je vrnil v Slovenijo. Glasbi je zapisan vse svoje življenje – poučeval je harmoniko, klavir in glasbeno teorijo, bil je eden prvih, ki se je poglabljal v zborovsko petje.
Skoraj dve desetletji, do upokojitve leta 1992, je bil kot strokovni delavec na področju kulture oziroma tajnik Občinske kulturne skupnosti Trebnje nepogrešljiv soustvarjalec kulturnega dogajanja v Mirnsko-Temeniški dolini, po njegovi zaslugi pa so se takrat tudi šole seznanile z vrhunskimi umetniki naše domovine.
Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo. Bil je neusahljiv vir idej, s katerimi je te kraje risal na slovenski kulturni zemljevid in spodbujal ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli.
Stane je bil dolgoletni »prenašalec« pevskega znanja tako na mlajše, denimo otroke v šolah, kot tudi na starejše, organizirane in združene v številnih odraslih pevskih zborih. Bil je avtor spevoiger, s katerimi je glas o Mokronogu ponesel izven Slovenije, idejni oče Slovenskega Kljukca ter natečaja za najboljšo laž in soustvarjalec mokronoških Kresnih noči. Bil je idejni oče, mentor, tekstopisec in soavtor lutkovne dejavnosti v kraju, ki v zadnjih letih temelji na sodobni mitologiji o Mokronožcih, katere avtor je bil prav Stane.
V Mokronogu je bil pomemben tudi njegov prispevek pri urejanju glasila – tako prej Mokronajzar kot danes Odsev sta izhajala pod budnim uredniškim očesom človeka z dolgoletnimi izkušnjami in brez dlake na jeziku.
Svojo evropsko širino je izkazal kot idejni vodja in dolgoletni scenarist vsakoletnega Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in kot idejni oče festivala »(ah)«, TE ORGLICE, s katerim malo glasbilo postavlja na koncertne odre in predstavlja Mokronog tako v Sloveniji kot v tujini kot edinstvenega prijatelja temu nekdaj ljudskemu glasbilu.
Vrednost njegovega dela so prepoznali že večkrat. Tako je leta 1988 prejel Odličje Svobode s srebrnim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije za dejavno spodbujanje kulturnega življenja, leta 1996 Golievo priznanje Zveze kulturnih organizacij občine Trebnje za življenjsko delo na področju kulture, leta 2000 Plaketo tabora slovenskih pevskih zborov za več kot dvajsetletno vodenje programske komisije in pisanje scenarijev za zaključno prireditev, leto kasneje Častni znak svobode Republike Slovenije za široko aktivnost na najrazličnejših področjih kulture na Dolenjskem in drugod, leta 2002 Srebrne plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter leta 2003 Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za ohranjanje spoštljivega spomina na narodno osvobodilni boj in gojitev partizanske pesmi. Od leta 2012 je tudi list Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline.
Stanislav Peček je prejel naziv častni občan Občine Mokronog-Trebelno za posebne zasluge in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, kjer se je zapisal kot pomemben (so)ustvarjalec številnih dogodkov na različnih področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in širše.