Kočevski rog je pomembno območje z raznovrstno naravno in kulturno dediščino, ki pa nima enotnega upravljanja in nadzora, ugotavljajo udeleženci današnjega celodnevnega posveta o Kočevskem rogu v Dolenjskih Toplicah. Zato bi bilo nujno zagotoviti enoten načrt in sistem njegovega upravljanja, k čemur nameravajo pozvati ob zaključku posveta.
Pobudo za današnji posvet o izzivih in dilemah ohranjanja in predstavljanja naravne in kulturne dediščine Kočevskega roga so dali v novomeški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta je posvet tudi pripravila skupaj z Dolenjskim muzejem Novo mesto in Občino Dolenjske Toplice.
Vodja omenjene enote Dušan Štepec je uvodoma povedal, da je Kočevski rog relativno veliko območje, dolgo 25 in široko 14 kilometrov. V njem je 137 enot kulturne dediščine, od tega sedem kulturnih spomenikov državnega pomena, vključno z Bazo 20, in 18 kulturnih spomenikov lokalnega pomena.
Kljub temu pa območje nima enotnega upravljavca, prav tako ni enotnega pristopa k temu, kako upravljati z omenjeno dediščino, kako razvijati območje in kako urejati obisk v njem. Razlog za slednje Štepec pripisuje neenotni strategiji petih občin (Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Semič in Žužemberk), na katerih se razteza Kočevski rog. Tudi strokovne službe, ki delujejo na območju, so nepovezane in v prostoru nimajo izoblikovanih skupnih ciljev, je opozoril.
Posledica navedenega med drugim je, da ni enotnega načina označevanja enot kulturne dediščine in informiranja o njej, da se posamezne enote ureja, obnavlja ali celo nadgrajuje brez posvetovanja s strokovnimi službami (kot primer je Štepec izpostavil eno od cerkva, ki je bila nestrokovno preurejena v razgledišče) ter da zaščitena območja niso ustrezno varovana, zaradi česar se lahko obiskovalci prosto sprehajajo po njih.
Po oceni Štepca bi bil potreben tudi razmislek, koliko obiskovalcev si želijo v Kočevskem rogu, kaj razvijati zanje ter kako poskrbeti za njihovo usmerjanje.
Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave je namreč opozoril, da se število obiskovalcev roga v zadnjih letih povečuje, pri čemer gre predvsem za individualne obiskovalce, ki območje obiščejo brez posebnega vodenja in tudi nadzora, pri čemer vse pogosteje uporabljajo neoznačene poti. Da bi imeli večji nadzor nad obiskom, bi morali v Kočevskem rogu urediti vstopne točke, smerokaze, parkirišča in označiti mirne cone, je opozoril. Na vprašanje, kako široko vrata odpreti vrata obiskovalcem, pa je odgovoril: "V vsakem primeru premišljeno in ne na široko."
Da bi lahko učinkovito urejali vsa omenjena vprašanja, bi potrebovali enoten pristop, predvsem vseh vseh petih občin, strokovnih služb in drugih, so se v dopoldanskem delu posveta strinjali udeleženci. Predvsem bi bilo treba po njihovi oceni pripraviti upravljavski načrt in se dogovoriti za enoten sistem upravljanja. K pripravi načrta in enotnega sistema vodenja nameravajo pet občin pozvati ob koncu današnjega posveta, je za STA povedal Štepec.
Na posvetu so bile sicer predstavljene tudi ideje, da bi za Bazo 20 kot pomembno središče narodnoosvobodilnega boja v času druge svetovne vojne pridobli Znak evropske dediščine. Gre za priznanje, ki ga EU podeljuje zgradbam, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope.