V Občini Šentjernej po odločitvi arbitražnega sodišča glede poteka meje med Slovenijo in Hrvaško na Trdinovem vrhu ne pričakujejo kakršnihkoli težav. Ljudje so ob tamkajšnji meji vedno živeli v sožitju, zadeve glede slovenske vojaške postojanke na Trdinovem vrhu pa so stvar države in ne občine, je povedal šentjernejski župan Radko Luzar.
Luzar je za STA poudaril tradicionalno sožitje in prijateljstvo ljudi, ki živijo ob sicer slabo poseljenem obmejnem območju na Gorjancih. Dodal je, da bodo to vnovič potrdili na tradicionalni prireditvi s skupno mašo, ki jo lovski družini z obeh strani meje, Lovska družina Trdinov vrh in lovci iz hrvaških Radatovićev, ob stiku lovskih meja in ostankih cerkvic na Trdinovem vrhu prirejata v nedeljo.Po njegovih besedah je sicer na Trdinovem vrhu problematičen le položaj vojaškega objekta, občina pa glede urejanja tega vprašanja nima pristojnosti in ne pooblastil.
V šentjernejski občini tudi po izreku arbitražne sodbe na Trdinovem vrhu ne pričakujejo zapletov ali napetosti. Sicer pa glede arbitraže in vsega z njo povezanega dogajanja dogajanja od države niso dobili nikakršnih navodil, je še povedal Luzar.
Trdinov vrh ali hrvaška Sveta Gera je s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp ter vojaški objekt, za katerega Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala. To, sicer eno najbolj znanih spornih območij na slovensko-hrvaški meji, je relativno majhno; spornih je le nekaj kvadratnih metrov.
Na vrhu so tudi bolj ali manj ohranjeni ostanki dveh manjših cerkva. Prva je slovenska Sveta Jera, od katere so ostale le pred nekaj leti zaščitene ruševine, na hrvaški strani pa je kapela svetega Ilije z obnovljenim nadstreškom, ki preprečuje propadanje njenega obzidja.
Arbitražno sodišče v Haagu bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija, skladno z arbitražnim sporazumom pa bo določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim uporabe ustreznih morskih območij.