Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je pripravila pregled škode, ki so jo je povzročile nizke temperature in sneg sredi tega tedna. Največ škode so pri tem utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije tam, kjer so že v polnem cvetu, zato bo škoda katastrofalna.
Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo na vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. »Ker je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor hitro da, dvakrat da. Prav tako zahtevamo, da se sektorske pomoči, ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po covidu-19 in jih upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve, čim prej je treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja zbornice predsednik Roman Žveglič, ob tem pa se je zahvalil tako kmetom kot kmetijskim podjetjem za trud, da bi obvarovali vsaj del pridelkov, kot tudi svetovalni službi, ki je opravila pregled stanja.
Direktor KGZS Janez Pirc pa je med drugim izpostavil: »Prvo vprašanje je, kaj narediti: tu so na voljo naše strokovne službe za pomoč in svetovanje. Zato se obrnite na vašega najbližja svetovalca, poiščite strokovna gradiva na naši spletni strani ali spletnih straneh zavodov. Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj omejila; še naprej bomo izobraževali in usposabljali kmete, kaj lahko tudi sami storijo,« je povedal Pirc.
Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju. Poročilo o stanju, ki so ga na videokonferenci predstavili svetovalci specialisti pri KGZS – Kmetijsko gozdarskih zavodih Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica in Ljubljana, je na voljo na tej povezavi, mi objavljamo
poročilo za Dolenjsko s Posavjem in Belo krajino:
Najbolj so zaradi mraza poškodovane sadne vrste. Negativne temperature so trajale 3 noči zapored 1., 2., 3 april - pozeble marelice, del češenj, breskev in 2 noči zapored 6. – 7. april (- 4,2 do -12 0C, čas trajanja negativnih T do 15 ur) in 7 – 8 april (- 2 do -8 0C) – pozeble tudi ostale sadne vrste. V vinorodni deželi Posavje smo v noči na sredo in četrtek 7. in 8. aprila doživeli zelo močno spomladansko pozebo v vinogradih. Jutranja temperatura zraka je bila med -4,5 °C do -6,5 °C, na mikrolokacijah tudi nižje do -8°C. Ohladitev in padavine (sneg in dež), ki so padale v torek 6. aprila, so pospešile in okrepile intenzivnost pozebe. Zelene odgnane mladike so na vinski trti pozeble 80-100% v vinogradih, ki ležijo nekje od 250 do 350 m nad morjem. Pozeba je bila 70-90% na legah višine 200-250m, v višje ležečih vinogradih je bilo opaženih manj do (30%) pozebljenih mladik. Pozeble so zgodnje namizne in srednje pozne sorte, kamor štejemo, chardonnay, beli, sivi, delno modri pinot, kraljevina, sauvignon manj (kasnitev brstenja), zeleni silvanec, kerner, modra frankinja, portugalaka, šentlovrenka... in tudi pozna sorta žametovka, ki je že zelo lepo odgnala in razvila začetke zelenih listkov-kar pomeni da je zrasla 2-4 cm.
Najmanj so prizadete sorte, ki odganjajo z zamikom npr. laški rizling, renski
rizling in pa sorte, ki so bile posajene na visokih legah in pa sorte posajene na malo »slabših »vinogradniških (zahodnih in severozahodnih) legah. Že večkrat do sedaj se je potrdilo, da so bolj pozeble nižje manj primerne zaprte in kotanjaste vinogradniške lege, na katerih hladen zrak ne more odteči v dolino. Hladen zrak se je zadržal dlje časa, zato so zeleni poganjki zmrznili. Škodo bodo dokončno lahko ocenili v naslednjih tednih, ko se bo pokazalo ali so
uničena tudi neodgnana očesa, in pa seveda, če je bil prizadet tudi les predvsem pri mlajših vinogradniških nasadih. Hladen zrak se je letos zadržal zelo dolgo, zato se bodo posledice te izdatne pozebe šele pokazale v naslednjih mesecih. Že tako zelo težko tržno in socialno stanje vinogradnikov in vinarjev je ta pozeba še dodatno prizadela in bo imela dolgotrajne posledice. Med zelenjadnicami je največja škoda na špargljih. Na legah, kjer jih že en teden pobirajo, je škode okoli 500 kg/ha. Večina posevkov solate, zgodnjega zelja, zgodnjega krompirja,
kolerabice in druge listne zelenjave, ki so sajene na prostem je na lokacijah v Posavju in Beli krajini, nekoliko manj na Dolenjskem. Zaradi močnega vetra je pokrite posevke razkrivalo, tako odkriti posevki pa so utrpeli večjo škode, sploh na mestih, kjer je bilo manj snega. V tednu dni se bo pokazalo kakšna je dejanska škoda na zelju in solati. Pod jagodnimi tuneli je precej solate, ki je v fenofazi zrelosti in se je pobirala za prodajo, dodatno se je prekrivala z agrotekstili in ni videti večje škode Na krompirju pričakujejo največjo škodo na posevkih, ki so že oblikovali 5 do 10 cm visoko cimo oziroma najzgodnejših sortah. Vsi posevki plodovk so dodatno prekrivani z agrotekstili. Trenutno je težko oceniti posledice. Največja škoda je na kumari (100%), kjer je razkrilo dodatna pokrivala. V Posavju je v fiksnih neogrevanih plastenjakih posajene tudi že okoli 1,5 ha paprike, ki je dodatno (pod loki) zaščitena z agrotekstili. Hladno vreme bo gotovo vplivalo na zastoj rasti in zapoznelo nastavljanje cvetnega nastavka.