Vsak tretji petek v novembru praznujemo dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Ta je sestavljen iz okusnega slovenskega medu, domačega mleka, masla, kruha in jabolka. Gre za dogodek, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah prvič uradno kot vseslovenski dogodek izvedli leta 2011. V zadnjih letih pa je dogodek zaživel tudi v mnogih podjetjih in v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer smo letos pripravili, poleg slovenskega tradicionalnega zajtrka za vse zaposlene, še dogodek na to temo v avli zdravstvenega doma.
Glavni namen tega dneva je ta, da že naši najmlajši začnejo spoznavati pomen kmetijstva, prednosti lokalno pridelane hrane, vloge živilske industrije, pomena čebelarstva ter varovanja okolja. Prav tako pa se s tem dogodkom želi poudariti tudi pomen zajtrkovanja. Številne raziskave namreč kažejo, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, boljše prehranjevalne navade. Lažje vzdržujejo primerno telesno težo in imajo boljši metabolizem, kar ugodno vpliva na raven holesterola in sladkorja v krvi. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo in boljšo koncentracijo pri delu ali v šoli.Ozaveščanje o pomenu slovenske hrane ni namenjeno samo našim najmlajšim, temveč tudi vsem drugim prebivalcem Slovenije. Tako se je projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka razširil tudi na javne ustanove, gostinske obrate in splošno javnost.
Tema letošnjega leta je lokalno pridelana hrana. Tane vpliva le na naše zdravje in boljše počutje, temveč s takšno hrano tudi podpiramo lokalne pridelovalce, ohranjamo poseljenost na podeželju ter kulturo in spodbujamo lokalno samooskrbo. Takšna hrana ima boljši okus, videz in hranilno sestavo. Prav tako z nakupom lokalno pridelane hrane poskrbimo za manjši ogljični odtis v ozračju. V trgovini lokalno pridelano hrano prepoznamo na deklaraciji, kjer preverimo državo porekla. Da pa si zagotovimo nakup izdelka, ki je bil pridelan in predelan v Sloveniji, na embalaži izdelka preverimo prisotnost logotipa izbrana kakovost Slovenije. V to shemo se postopoma vključujejo različne skupine živil. Trenutno so vključeni mleko in mlečni izdelki, sveže perutninsko in goveje meso, nekaj svinjskega mesa ter sadja.
Poleg te označbe lahko na živilih zasledimo tudi zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ter označbo zajamčene tradicionalne posebnosti. Kmetijski pridelek ali živilo lahko pridobi eno od navedenih vrst zaščite, če je pridelano ali predelano v skladu s predpisi, določenimi za to vrsto zaščite.
Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja. Razlika v primerjavi z Zaščiteno označbo porekla je predvsem v tem, koliko surovin mora izvirati iz geografskega območja in kolikšen del proizvodnega postopka mora potekati v določenem geografskem območju.
Podprimo lokalne proizvajalce hrane s premišljenimi nakupi. Ko smo v trgovini preverimo poreklo izdelkov, prednostno pa izberimo lokalno hrano. Vzemimo si čas tudi za nakup živil iz naše neposredne okolice. Obiščimo bližnjo kmetijo ali lokalno tržnico ter poskrbimo za svežo, kakovostno, zdravo in bolj trajnostno prehranjevanje.
