Gost Kluba Kulturnega doma Krško bo danes ob 19. uri Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, novinar, pisec in snemalec dokumentarnih filmov. Vstop na prireditev je prost.
Tomo Križnar je že v preteklih letih opozarjal na begunsko krizo, ki zajema Evropo. V teh dneh je tematika še posebej aktualna, saj se neposredno soočamo s krizno situacijo.Na predavanju bo Tomo spregovoril o svojih aktivnostih, o prizadevanjih za zaščito staroselskih ljudstev in kultur v Afriki, ki ne morejo bežati pred iztrebljevalci ter o aktualni begunski krizi in rešitvah, ki bi jih moral sprejeti zahodni svet. Tomo Križnar je nagrajenec "European citizens' prize" za leto 2015, nagrado v oktobru prevzema v Bruslju. Na predavanju se bo Tomu pridružila tudi njegova žena Bojana Pivk Križnar, učiteljica na OŠ Logatec, novinarka na Radio 94 v Postojni in producentka novega dokumentarnega filma "Droni nad koreninami človeštva". O svojih izkušnjah v Afriki piše knjigo za šolsko mladino in starše. Izšla naj bi skupaj s Tomovo knjigo o vzrokih vojn v Sahelu in posledicah za vse nas - tudi nas v "coni udobja" - že to jesen.
Tomo Križnar (1954), diplomirani ekonomisti in strojni inženir je leta 1985 zapustil službo projektnega vodje odnosov z IBM v največji slovenski korporaciji Iskra in odpotoval s kolesom okoli sveta. Izkušnje s svojega sedemletnega potovanja je objavil v več knjigah in dokumentarnih filmih. Kot neodvisni publicist se v svojih prispevkih ukvarja z občutljivostmi preživelih staroselskih kultur in načini kako jih zaščititi. Dokumentarni filmi »Nuba, čisti ljudje«(2000), »Dar Fur – vojna za vodo« (2008) in »Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana« (2012), ki so nastali v sodelovanju z režiserko Majo Weiss, so prisilili mednarodne, vladne in nevladne organizacije, da so usmerile pozornost v prikriti genocid nad staroselskimi ljudstvi v Sahelu, še posebno v Sudanu. Zadnja leta s somišljeniki tihotapi v oblegana področja moderno informacijsko tehnologijo in cenena brezpilotna letala in se zavzema za razglasitev Nadnacionalnih naravnih parkov, ki utegnejo omogočiti beguncem ostati na svoji zemlji, v kateri počivajo kosti njihovih prednikov in starešin.