V tednu od 13. do 19. maja obeležujemo evropski teden duševnega zdravja, katerega namen je ozaveščanje o pomenu in razširjenosti težav z duševnim zdravjem. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z Andreo Šetina, farmacevtko in strokovno vodjo iz Dolenjskih lekarn.
Po pandemiji covida opažamo, da se vse več ljudi sooča z depresijo in anksioznostjo, in sicer v svetovnem merilu beležimo porast obeh motenj za več kot 25 %. Zaradi prikritih simptomov in pomanjkanja ozaveščenosti motnji nista vedno opazni na prvi pogled. Depresijo zaznamuje predvsem izguba veselja in motivacije za stvari, ki so nas včasih veselile, pridružene so lahko tudi težave s spanjem, apetitom in razdražljivost. Z izrazom anksioznost poimenujemo občutek tesnobe oziroma strahu, ki se lahko stopnjuje do paničnih napadov, prisotne pa so lahko tudi težave s prebavili, spanjem, razbijanjem srca, glavoboli itd.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je vzroke za slabo stanje duševnega zdravja potrebno iskati v (pre)hitrem načinu življenja ter predvsem v pomanjkanju kakovostnih medosebnih odnosov, v katerih se počutimo slišano, sprejeto in varno. Na duševno zdravje negativno vplivajo odnosi, v katerih doživljamo katerokoli obliko nasilja (od medvrstniškega do intimnopartnerskega in mobinga na delovnem mestu) in v katerih smo v stiku z osebami, ki izkazujejo škodljive vedenjske vzorce (konfliktnost, pomanjkanje empatije, osredotočenost nase itd.).
Dobra novica je, da se ljudje vse bolj zavedamo pomena duševnega zdravja. Projekti in kampanje, kot so Nisi okej, povej naprej, #nisemprijavila, To sem jaz itd., so pomembni, ker osebam, ki so se znašle v stiski, sporočajo, da niso same. Zanimiv vpogled v sodobno družbo nam poda tudi beseda leta 2022 po izbiri slovarja Merriam-Webster (beseda, ki so jo najbolj pogosto iskali uporabniki), to je "gaslighting". S to besedo označujemo psihološko manipulacijo, ki povzroči, da žrtev dvomi o dojemanju resničnosti ali spominov in običajno vodi v zmedo, negotovost, izgubo zaupanja in samospoštovanja. Tudi v Sloveniji opažamo povečano zanimanje za psihološke vsebine v obliki knjig, podcastov in videov. Kot dokazano učinkovit način obvladovanja težav z duševnim zdravjem se je izkazala psihoterapija, v kolikor težavam nismo kos, pa so na voljo zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept. Z jemanjem antidepresivov, ki ne povzročajo odvisnosti, večina pacientov prekine, ko se stanje izboljša.
Izpostavljenost kroničnemu stresu in težave z duševnim zdravjem, ki trajajo dlje časa, vplivajo na fizično zdravje oziroma na organe, kot so prebavni in srčno-žilni sistem, koža ter ščitnica, pojavljajo se hormonske in avtoimunske motnje, nevrološke in kognitivne motnje ter diabetes. Glede na to, da podatki kažejo, da več kot polovica (60 %) bolnikov z duševnimi motnjami ni ustrezno zdravljenih, je jasno, da nas na tem področju čaka še veliko izzivov. Pri premagovanju ovir pri zdravljenju duševnih motenj smo pomemben člen tudi farmacevti, ki smo strokovnjaki za zdravila in najbolj dosegljivi zdravstveni delavci. Farmacevti pacientu razložimo pričakovane učinke zdravila, morebitne neželene učinke in tako pripomoremo k pravilnemu in varnemu jemanju zdravil.
Že 2. Festival duševnega zdravja bo potekal v organizaciji NIJZ, in sicer 15. maja 2024, od 10. do 18. ure, pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru. Za udeležbo na predavanjih in delavnicah je potrebna predhodna prijava. Teme, ki se jih bodo dotaknili letos, so stres in uravnavanje čustev, odvisnost od alkohola, težave s spanjem in v delovnem okolju ter številni izzivi, s katerimi se srečujemo v različnih življenjskih obdobjih, od najstništva do starševstva in starosti.
Zdravje ni samo zdrava prehrana, gibanje in spanje, ampak tudi dobri medosebni odnosi, duševno zdravje pa je mnogo več kot samo odsotnost bolezni. Ne čakajte in pravočasno poskrbite zase.
Celotno oddajo lahko slišite v pripetih zvočnih datotekah.