Svetovni dan varnosti hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 7. junija, vabi k razmisleku o pomenu in prihodnosti varne hrane, poudarjajo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ob tej priložnosti uprava danes skupaj z državnim svetom pripravlja posebno konferenco.
Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane, so pred letošnjim dnevom spomnili na upravi za varno hrano. "Svetovni dan varnosti hrane je čas za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane. Je priložnost za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano, saj varnost hrane vpliva na prehransko varnost, zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj," so poudarili.
Državni svet, uprava za varno hrano ter Evropska mreža deklaracije za hrano, tehnologijo, prehrano in zdravje danes vabijo na tretjo konferenco ob svetovnem dnevu varnosti hrane. Udeležence bosta nagovorila tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter kmetijski minister Jože Podgoršek. Med drugim bodo razpravljali o vplivu pandemije covida-19 na varnost hrane ter o vlogi posameznih inštitucij pri zagotavljanju te dobrine. Beseda bo tekla tudi o vplivu globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnikov z vidika varnosti živil.
Letošnji mednarodni dan sicer poteka pod sloganom Varna hrana danes za zdrav jutri in izpostavlja povezanost med zdravjem ljudi, živali, rastlin, okolja in gospodarstva. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Program ZN za okolje (Unep) ter Svetovni progam za hrano (WFP) bodo gostili skupen dogodek, namenjen pristopu Eno zdravje, so zapisali na spletnih straneh WHO.
Ob tem so navedli pet korakov, ki izpostavljajo soodgovornost vseh deležnikov v prehranski verigi. Zagotovi, da je varno, je točka, ki vlade poziva k zagotavljanju varne in hranljive hrane za vse. Pridelaj varno se nanaša na kmete in druge proizvajalce hrane, ki morajo v svoje delo vpeljati dobre prakse. Ohrani varno poziva predelovalna in druga podjetja k zagotovitvi, da je hrana, ki pride do ljudi, varna. Vedi, kaj je varno, pa je klic potrošnikom, da se izobrazijo na področju zdrave hrane. Zadnja, peta točka, z naslovom Združimo moči za varnost hrane, izpostavlja nujnost sodelovanja.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podobno podčrtali, da varna hrana prispeva k zdravemu življenju, zdravemu gospodarstvu, zdravemu planetu in zdravi prihodnosti. "Zaradi približno 200 različnih vrst bolezni, povzročenih z zastrupljeno hrano, po podatkih WHO na svetu vsako leto zboli 600 milijonov ljudi, od tega 23 milijonov v Evropi. Zaradi zastrupitve s hrano vsako leto umre 420.000 ljudi, od tega 4600 v Evropi," so navedli med drugim.
V luči zaščite zdravja in varnosti potrošnikov na ZPS menijo, da je hitro, učinkovito, predvsem pa pravočasno informiranje potrošnikov o varnosti hrane in s tem povezanimi tveganji zelo pomembno. Prepričani so, da bi z učinkovitim sodelovanjem vladnih in nevladnih organizacij, z več nadzora in omogočanjem večjega števila testiranj vplivali na bolj varno in tudi kakovostno ponudbo. "Več ažurnih in kredibilnih informacij krepi tudi zaupanje potrošnikov," so zapisali v sporočilu za javnost.
ZPS redno izvaja primerjalne teste in tržne preglede izdelkov in ob tem odkrijejo tudi številne kršitve. Februarja letos so na primer pri testiranju vzorcev masla odkrili potencialno nevaren vzorec s skrb vzbujajočo veliko vsebnostjo plesni. Leta 2019 pa so pri testu bučnega olja odkrili izdelek s preseženo vrednostjo pesticidov. Redno odkrivajo tudi označbe na živilih, ki niso skladne z zakonodajo oziroma so pomanjkljive.
"Neustrezno označena živila lahko pomenijo tveganje za zdravje, zato pri našem delu vedno spremljamo tudi skladnost označevanja z zakonodajo. V prvi polovici letošnjega leta smo pristojne organe obvestili o pomanjkljivem in neskladnem označevanju pri več kot desetih izdelkih," opozarja predsednica ZPS Breda Kutin.