zagreb Svet24.si

Okajena voznica nasedla na tirih (foto)

oarfish Svet24.si

Naplavilo redko ribo, ki napoveduje potrese in ...

938155_f107referndum08 Necenzurirano

Stranka SDS je zlorabila volilne imenike za ...

per-vladimir prebilic euparlament Reporter.si

Razkrivamo: to so odpadniki Svobode, ki naj bi ...

indiana oklahoma pm Ekipa

Epski začetek velikega finala lige NBA, tega ni ...

Paradižnik 3 Svet24.si

Ne spreglejte znakov, ki razkrivajo kakovost ...

Baterijski hranilnik energije Svet24.si

Hranilnik energije: dodaten strošek ali ključ do...

Novice Novo mesto

Sveta jeza v Galeriji Simulaker

Piše: Radio Krka

Čas objave:
24.11.2016 07:26

V novomeški Galeriji Simulaker bodo nocoj ob 19.uri odprli večmedijsko razstavo, tako imenovani stripalbum Sveta jeza.

Skupinska razstava v razraščanju je zasnovana na pesmi v prozi Sveta jeza. Pridiga, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal novembra 2010 za Sobotno prilogo časopisa Delo. Projekt je literarno-vizualna kritika sodobne slovenske družbe in raznoterih deviacij, ki so vzniknile v času njene politične tranzicije. V razstavi, ki priča o padcu moralnih in etičnih vrednot, se zrcalijo aktualne socialne in politične razmere. Vsak izmed sodelujočih se z lastnim avtorskim pristopom in tehniko loteva vizualne oziroma zvočne interpretacije ter vsebinske nadgradnje Möderndorferjevega besedila.

Marko Kociper je pesem v prozi preobrazil v stripovsko pripoved, katere sočnost in mesenost še dodatno začini literarni prikaz obstoječega stanja. Objekt Marka A. Kovačiča in Andreja Štularja predstavlja sodobno družbeno situacijo, skozi katero se zrcali preteklost. Skulptura Neže Jurman opozarja na položaj kulturne produkcije, medtem ko skulptura Roka Moharja naslavlja vprašanje dela.

S svojo instalacijo Cikel Prekernih, sestavljeno iz Rogovih koles, tudi Matej Stupica izpostavlja problematiko dela – s cikličnim gibanjem pooseblja vlogo prekernega ‘delavstva’ in cikličnost sistema, kjer negotovost povezuje danes z jutri. Lenka Đorojević s svojo 3D grafiko naslavlja praznino znotraj turbokapitalističnega umetniškega dela, medtem ko fotograf DK s svojim objektom nakazuje mesto, kjer zares in dobesedno ’vre’. Boris Beja sodeluje z objektnim diptihom, sestavljenim iz las, ki v funkciji trofeje poosebljajo metaforo sodobne družbe. Ana Pečar s projektom Burn, Baby, Burn osmišlja paradigme, ki ohranjajo nevzdržno pozicijo sodobnega umetnika.

Ob vsakem gostovanju razstave se sodelujočim pridruži lokalni umetnik: tokrat je to Uroš Weinberger, ki se predstavlja z enim izmed svojih novejših slikarskih del, kjer se s prepoznavno angažirano držo loteva refleksije sodobne družbe.