V soboto, 28. avgusta, je bila na Njivicah nad Jurkloštrom spominska svečanost ob 77-letnici poboja tam pokopanih borcev Kozjanskega odreda.
Predsednik ZB za vrednote NOB Laško, Andrej Mavrij je ob tem povedal, da je namen te svečanosti, da skušamo iztrgati iz pozabe pomembne dogodke iz zgodovine tega območja Štajerske ter izkažemo spoštovanje in zahvalo takratnim rodovom in posameznikom, ki so v tistem času odigrali zgodovinsko vlogo in poslanstvo.
Kmalu po prihodu štirinajste divizije na Štajersko v februarju 1944 so bili ustanovljeni odbori OF v Jurkloštru, Henini, Panečah, Ložah in po drugih krajih. Povečalo se je vstopanje Kozjancev v partizanske enote, tako da je v dveh mesecih iz Kozjanske čete nastal (27. aprila) Kozjanski odred. Avgusta tega leta je bil Kozjanski odred največja partizanska enota na Štajerskem, saj štel preko 1.000 borcev. V maju 1944 je bil ustanovljen okrajni odbor OF Jurklošter.
Jurklošter je bil osvobojen 9. junija 1944. Žandarmerijsko postajo je likvidiral v naskoku I. bataljon Kozjanskega odreda pod poveljstvom komandanta bataljona Janoša in politkomisarja odreda Đorđa. Partizani so zaplenili v postojanki večjo količino orožja, municije in druge vojaške opreme. Po zavzetju postojanke je imel pred zbrano množico prebivalcev ognjevit govor Marjan Jerin – komandant Kozjanskega odreda. Na osvobojenem ozemlju je nastala prva partizanska »republika Jurklošter« na Štajerskem s pravo ljudsko oblastjo. Na Henini je začela z delom prva partizanska šola na Štajerskem v juniju, v Jurkloštru pa 31.7. Na Henini je imela 4 oddelke in 113 učencev, v Jurkloštru pa 2 oddelka in 130 učencev. Sicer so pa odprli s širjenjem osvobojenega ozemlja po Kozjanskem 16 šol - s 35 oddelki in 1410 učenci. Te šole so delovale do okupatorske ofenzive v decembru 1944. Ob razvejani šolski dejavnosti so razvili tudi kulturno dejavnost. V juniju in juliju je Kozjanski odred na območju Kozjanskega uničil dvanajst okupatorskih postojank in jurkloštrska republika se je razširila v Kozjansko osvobojeno ozemlje.
Po prihodu organizatorja zdravstvene službe medicinca Adolfa Drolca so v začetku julija 1944 začeli graditi leseno bolnišnico R 7 v Nemškem grabnu pod Rudenikom. V njej je bilo prostora za 30 ranjencev. Postavili so še bolnišnico R 8, ki je bila skrita v strmih pobočjih Voluške gore. Imela je prostora za 50 ranjencev. Na strminah Voluške gore so postavili še bolnišnico R 9 za 50 ranjencev. V jarku Klokočovec na Voluški gori so novembra 1944 uredili še R 10 za 60 ranjencev. Ranjence teh bolnišnic so zdravili dr. Drolc, dr. Pograjc in medicinec Samo Pečar iz Rimskih Toplic. To osvobojeno ozemlje je hudo motilo okupacijsko oblast. Ofenzivno operacijo proti osvobojenemu ozemlju je okupator začel 17. avgusta 1944. V ta namen je zbral enote 14. SS policijskega polka, dele 18. polka deželnih strelcev in enote vermanskega polka »Spodnja Štajerska«. Po partizanskih podatkih naj bi imel sovražnik okoli 3.000 oboroženih mož. Poleg osebne oborožitve so imeli na voljo še minomete, hitrostrelne topove in lahke tanke. Šestnajstega avgusta so zbrali svoje sile v Šentjurju, Laškem, Rimskih Toplicah, Radečah in Sevnici ter krenili proti svobodnemu ozemlju na območju Jurkloštra. Ena kolona 150 ljudi je prodirala iz Brega, druga prav tako močna iz Loke. Ker so bile ceste prekopane so pustili vozila blizu izhodišč in proti vrhu Lisce krenili peš. Obveščevalci so o premikih enot pravočasno obvestili 3. bataljon, ki se je zadrževal v vasi Kremen pri Jurkloštru, kjer je prejšnje dni mobiliziral novince v NOV. Komandant odreda Jerin je takoj odredil četo z nalogo, da zaustavi prodiranje sovražnika. S tem bi bataljon pridobil na času in se z 250 neoboroženimi novinci umaknil na varnejše mesto. Prvi bataljon je dobil ukaz, da krene iz Rudenika proti Ješivcu. Na Njivcah – tukaj – je prišlo do boja, ki je trajal do 18. ure. Sovražnik je trdovratno napadal ob podpori minometov ter hitro strelnih topov in imel precejšnje izgube. Tudi partizani so imeli izgube. Padlo je pet borcev in borka. Puškomitraljezec Miha Bračun je bil ranjen v desno nogo, borec Franc Horžen je dobil strel v nogo, pomočnik puškomitraljezca Franc Tašker je dobil strel v prsni koš, prav tako borec Rudolf Brkovič. Zaradi ran se niso mogli umakniti pred premočnim sovražnikom, ki je vse ranjence pokončal z nožem. Bolničarko 2. čete tega bataljona Milko Gorjup, ki je pomagala reševati ranjene borce so napadalci živo vrgli v gorečo hišo, ki so ju tu takrat požgali. Nemška vojska je 18. avgusta s pehoto in dvema tankoma vdrla v Jurklošter in tu ostala dva dni. Zatem so se okupatorji vrnili v svoje postojanke.
Predsednik ZB za vrednote NOB Laško, Andrej Mavrij je povedal, da so pohodi in svečanosti namenjeni tudi protestu proti aktualni oblasti, ki že skoraj 30 let intenzivno briše iz javnega spomina vse kar je povezano s partizanskim bojem, z drugo svetovno vojno, in žrtvami, ki so bile potrebne za osvoboditev domovine.
Galerija
