Partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta pozdravlja sklep občinskega sveta MO Novo mesto, s katerim so od šestih novih ulic štiri dobile nazive po zaslužnih ženskah novomeške preteklosti: Ivani Oblak, Elizabeti Soklič, Mariji Tomšič in Veri Albreht.
Z odlokom občine, ki je podprla pobudo partnerstva, je lokalna skupnost naredila korak bliže enakopravnosti in tudi popravi krivic iz preteklosti, ko so številne uspešne zdravnice, glasbenice, pesnice idr. ostale spregledane. Lokalno partnerstvo, ki združuje Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto-Regijski NVO center, Založbo in knjigarno Goga, društvo Est=etika, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto, in MO Novo mesto, s projektom Pozabljena polovica Novega mesta želi te krivice popraviti.
Med drugim je po zaslugi partnerstva Novo mesto bogatejše za turistično ponudbo oz. novo sprehajalno pot, ki zajema 13 izjemnih posameznic, ki so pustile pomemben pečat v mestu in širše (v obdobju ob koncu 19. st. in v prvi polovici 20. st).
Novo mesto je izmed več kot 200 mestnih ulic doslej le eno poimenovalo po ženski, tj. Ulica Ilke Vašte, še ena pa je poimenovana po baletnikoma Pii in Pinu Mlakarju. Od javnih obeležij mesto premore le doprsni kip Katje Rupene pred OŠ Center. Z novo odločitvijo se to spreminja: novo stanovanjsko sosesko v Bučni vasi bodo sestavljale ulice Ivane Oblak, Elizabete Soklič in Marije Tomšič.
Ivana Oblak, doma iz Škofje Loke, je bila prva učiteljica gluhonemih deklic v slovenskem jeziku. Bila je prva predstojnica samostana Šolskih sester de Notre Dame, kot učiteljica, usposobljena za poučevanje gluhonemih, pa je zaslužna za uspešno delovanje šole za gluhoneme deklice, ki je v Šmihelu pri Novem mestu delovala od oktobra 1886 do leta 1904.
Elizabeta Soklič, prva učiteljica na novomeški gimnaziji, rojena leta 1900 v Borovljah, je leta 1921 končala učiteljišče za poučevanje ženskih ročnih del v Ljubljani. Po uvedbi tega predmeta je leta 1925 nastopila na delovnem mestu stalne učiteljice ženskih ročnih del na osemletni dekliški osnovni šoli v Novem mestu, leta 1926 pa je začela poučevati ročna dela tudi v prvih štirih razredih na novomeški gimnaziji.
Marija Tomšič (1907-1986) je pionirka zdravstvene nege na Dolenjskem. Šolo za medicinske sestre je končala leta 1929 in leta 1937 postala učna medicinska sestra nege bolnika na internem oddelku ljubljanske bolnišnice. Zaradi hudega pomanjkanja strokovnega kadra je bila leta 1946 premeščena v Novo mesto za glavno sestro javne ženske bolnišnice, po reorganizaciji pa je bila do upokojitve glavna medicinska sestra kirurškega oddelka.
Na Košenicah sta dve ulici dobili novo ime, ena po Juriju Slatkoniji in druga prav tako po »pozabljeni polovici« Veri Albreht. Vera Albreht, rojena Kesler, (Krško, 1895 – Ljubljana, 1971), je slovenska pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka. Njena najbolj znana dela so Nekoč pod Gorjanci, knjiga spominov na njena otroška leta, Lupinica, Babica in trije vnučki. Svoje članke, prozo in pesmi je objavljala po revijah in časopisih, izdala je več zbirk mladinske poezije in proze, pretežno tradicionalnega tipa. Objavljala je tudi uganke, znana pa je tudi po prevajanju iz nemščine, hrvaščine in srbščine v slovenščino. Čeprav je Vera Albreht v Novem mestu preživela le del otroštva, se je vanj vedno rada vračala, svojo literarno zapuščino pa je v oporoki poklonila Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.
»Sprejetje odloka, po katerem imamo sedaj skupaj pet ulic, poimenovanih po ženskah, seveda pozdravljamo. A naše delo še ni zaključeno, saj ima naša skupnost še precejšen dolg do teh uspešnih posameznic naše preteklosti. Partnerstvo si bo vsekakor še naprej prizadevalo, da bi mesto dobilo vsaj še kakšno trajno obeležje, posvečeno ženski,« je povedala Maja Žunič Fabjančič, vodja Regijskega NVO centra.
Partnerstvo bo sicer v prihodnjem letu izdalo še zloženko o 13 pozabljenih polovicah Novega mesta, 8. marca 2022 pa načrtuje tudi tradicionalen voden pohod po istoimenski pešpoti.