V knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je bilo v sredo, 13. 11. 2024, predavanje Judite Podgornik Zaletelj z naslovom Spominska obeležja NOB v Novem mestu.
Udeleženci so se s pomočjo slik in besed podali na sprehod po Novem mestu ter spoznavali dogajanje med drugo svetovno vojno v mestu in njegovi okolici skozi spominska obeležja. Predstavljeni so bili posamezni dogodki, katerim so obeležja posvečena, ter zgodbe o njihovi postavitvi in avtorjih.
Novo mesto nima monumentalnega spomenika padlim, ima pa več manjših obeležij, ki so jih oblikovali pomembni povojni arhitekti. Med njimi izstopata Jože Plečnik, ki je izdelal načrt za spomenik padlim v Veliki Bučni vasi, in Marjan Mušič, ki je ob obnovi Novega mesta po bombardiranjih oblikoval več obeležij, posvečenih NOB. Omeniti velja predvsem spominski steber obešenima na Glavnem trgu, kjer so uporabili ohranjen gotski steber ene izmed hiš, ter spomeniški kompleks Na vratih, ki je nastal ob preureditvi območja nekdanjih mestnih Ljubljanskih vrat. Posebno zanimiva je zgodba o gradnji nove stavbe Dolenjskega muzeja, kjer so člani Zveze borcev sredstva, zbrana za nov spomenik, namenili za gradnjo stavbe. Osrednja vhodna avla nove stavbe je bila tako urejena kot spominski kraj z imeni padlih.
Predavateljica, konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, je predstavila tudi zakonodajo o varovanju kulturne dediščine in kriterije za vrednotenje, ki vključujejo avtentičnost, ohranjenost, avtorsko merilo, zgodovinsko pričevalno vrednost, kulturno-civilizacijsko merilo in prostorsko umeščenost. V izjemnih primerih se upošteva tudi razvojno in tipološko merilo.
Na območju Novega mesta je več kot 40 obeležij, posvečenih dogodkom med NOB, od katerih jih 15 uživa status kulturnega spomenika lokalnega pomena, določenega z občinskim odlokom iz leta 2016. Na celotnem območju Mestne občine Novo mesto je danes registriranih 174 kulturnih spomenikov, od tega jih 24 pripada obdobju NOB. Zahvaljujoč zakonski ureditvi, ki spomenike NOB obravnava kot del kulturne dediščine že od leta 1981, so se številna obeležja ohranila tudi po letu 1991.
Po predavanju je sledila otvoritev razstave Moč in nemoč spomenikov, ki so jo pripravili na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo je v kratkem nagovoru predstavil eden od avtorjev, izredni profesor dr. Bojan Balkovec. Razstava prikazuje raznolike usode spomenikov NOB na območju nekdanje Jugoslavije – od popolnega uničenja in pozabe do zglednega vzdrževanja, pri čemer njihovo stanje pogosto odraža odnos trenutnih oblasti do te dediščine.
Dogodek so organizirali KO ZB NOB Drska, ZB NOB Novo mesto, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, ki je za dogodek odstopila svoje prostore.