Izjemno zanimanje je s strani staršev in vzgojno-izobraževalnega kadra iz vse Slovenije pritegnil simpozij na temo »ADHD PRI OTROKU KOT PRILOŽNOST«, ki poteka 11. in 12. novembra 2023 v online obliki. Simpozij v organizacije Sare Milenkovski, manualne terapevtke, izvajalke refleksne terapije za otroke z razvojnimi in učnimi težavami in ne nazadnje tudi mame otroka z ADHD, skozi serijo 14ih intervjujev z izbranimi sogovorniki odstira odgovore na vprašanja staršev otrok z ADHD. V njem lahko najdejo veliko informacij in nasvetov tudi učitelji, vzgojitelji in drugi, ki jih ta tema nagovarja.
ADHD je najhitreje rastoča diagnoza modernega sveta. Je nevrološkega izvora in vseživljenjski sopotnik. Prevalenca ADHD v svetu med otroki in mladostniki je 8–10 % in med odraslimi 2,5–4 %. ADHD izredno vpliva na otrokovo dojemanje in doživljanje sveta ter močno zaznamuje družinsko dinamiko. Šolsko okolje predstavlja svojevrsten izziv in terja prilagodljiv pristop vseh vpletenih: otroka-starša-učitelja-spec. pedagoga. Otroci, ki se jih ne obravnava in se jim ne nudi ustrezne pomoči, lahko kasneje razvijejo še druge oblike težav (tesnoba, depresija, obsesije,..).
Opolnomočiti je potrebno tako starše kot učitelje in vzgojitelje ter ozavestiti širšo družbo, da bo sposobna sprejemati posebnosti, med katere sodi tudi ADHD.
Sara Milenkovski v prispodobi opisuje, da družine z otrokom z ADHD živijo kot v adrenalinskem parku z minskim poljem, nad njimi pa se razprostira najlepša mavrica in vsa milina tega sveta – to sta skrajnosti, med katerima je ves čas razpeto življenje teh družin.
Dejan Sotirov, veliki podpornik ADHD-ja in prvi obraz nevladne organizacije Mavrični bojevniki, je oktobra 2022 v DZ predstavil zaskrbljujoče podatke in sicer:
- v SLO je 5-8 % otrok z diagnozo ADHD – v povprečju sta to 2otroka/slovenski razred,
- letno se 18 % družin z otrokom z ADHD loči,
- pri 25% otrok so prisotne tudi osebnostne motnje,
- pri 54% otrok so prisotne še anksiozne motnje in depresija,
- v veliki meri so prisotne tudi komorbidne motnje,
- prisotna je tudi samomorilnost,
- vsako leto se beleži občuten porast te diagnoze.
ADHD postavi pred dejstvo vseh, tako starše kot tudi učitelje, vzgojitelje in ostale, pa tudi otroci sami si niso tega izbrali. Zato je zmotno povezovati njihovo vedenje z njihovo voljo, gre v bistvu za to, da danem trenutku ne zmorejo drugače. Vedeti je treba, da se ti otroci ne vedejo neprimerno ali družbeno nesprejemljivo namerno in da to počnejo, ko so v stiski in ko dražljaji iz okolice niso skladni z njihovim notranjim svetom.
Sara Milenkovski dodaja, da se bistvo teh otrok skriva onkraj diagnoze ADHD in da se v njih skriva neprecenljiv dar, izjemna lepota, ki samo čaka, da privre na plano. Da pa se to lahko zgodi, je otrokom potrebno nuditi ustrezno pomoč in zagotoviti varno okolje, v katerem lahko razvijajo svoje spodobnosti, so uslišani, razumljeni, ljubljeni in da lahko pri vsem tem ohranjajo občutek, da so vredni točno takšni, kot so.