Z izpostavljenostjo soncu tvegamo tudi glavobol, sončarico in vročinski udar.
V zadnjih nekaj letih nas visoke poletne temperature opozarjajo, da ne smemo na soncu uživati preveč lahkomiselno. Veliko že vemo o škodljivih učinkih ultravijoličnih sončnih žarkov na našo kožo, nevarnosti opeklin, resnih kožnih obolenj, staranja kože in bolezni oči. Morda pa se malo premalo zavedamo, da z izpostavljenostjo soncu tvegamo tudi glavobol, sončarico in vročinski udar.
VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE
Pri ljudeh notranja telesna temperatura ni odvisna od zunanjega okolja. Proces prilagajanja telesa na zunanje temperature imenujemo termoregulacija. Telesno temperaturo nadzoruje center v naših možganih, ki se imenuje hipotalamus. Normalna telesna temperatura se pri zdravem posamezniku giblje med 36 in 37,5°C. Odvisna je od časa v dnevu (najvišja je med 15. in 18. uro, najnižja pa med 3. in 6. uro), menstrualnega ciklusa, fizične aktivnosti in starosti. Dojenčki namreč ne drgetajo ali se znojijo, starejši pa imajo oslabljene čute za mraz in vročino ter zmanjšano zmožnost proizvodnje toplote zaradi manjše mišične mase.
Za ohranjanje notranje temperature v varnih mejah, se mora telo znebiti odvečne toplote, ko je temperatura zraka visoka in/ali je fizična obremenitev zelo velika. Glavno vlogo termoregulatornega sistema imajo termoreceptorji v koži, centralnem živčnem sistemu, glavnih krvnih žilah in nekaterih mišicah. Ob dvigu centralne temperature, bodo termoreceptorji poslali signale obrobnim tkivom, ki bodo s svojim odzivom poskrbela za ohlajanje. Najučinkovitejši mehanizem ohlajanja je potenje zaradi velike izparilne toplote vode (s potenjem lahko izgubimo do kar 1,8 L/uro). Nasprotno, če telo postavimo v hladno okolje, se zaradi refleksa tresenja skeletne mišice krčijo in proizvajajo toploto.
V poletnih mesecih se temperature zraka približujejo normalni temperaturi kože, zaradi česar se telo težje ohlaja. Nevarnost je večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek znojenja, ter pri dolgotrajnih naporih, pri katerih mišice proizvajajo več toplote.
ZAPLETI PREKOMERNE IZPOSTAVLJENOSTI SONCU
Ljudje, ki so izpostavljeni ekstremni vročini ali delajo v vročem okolju, so lahko žrtve toplotnega stresa. Ogroženi so predvsem starejši od 65 let, prekomerno težki, osebe s povišanim tlakom ter tisti, ki imajo bolezni srca in ožilja ali jemljejo zdravila, na katera lahko vpliva ekstremna vročina.
Hipertermija telesa (previsoka telesna temperatura) lahko povzroči vročinski udar, toplotno izčrpanost, vročinske krče ali vročinski izpuščaj.
Dehidracija
Dehidracija je stanje, ko izgube vode iz telesa presežejo njen vnos in je že sama po sebi zelo pogost vzrok za sprejem v bolnišnico, sploh pri starejših. V poletnih mesecih se število dehidriranih še poveča, saj izgubljamo tekočine ob ohlajanju telesa. Povzroči lahko obolevnost in umrljivost ter poslabšanja številnih zdravstvenih stanj. Nekateri najpogostejši simptomi dehidracije vključujejo utrujenost, žejo, suho kožo in ustnice, temen urin ali zmanjšano izločanje urina, glavobole, mišične krče, omotico, sinkopo (kratotrajna izguba zavesti), ortostatsko hipotenzijo in palpitacije (hitro ali močno utripanje srca).
Sončarica in vročinski udar
Sončarica in vročinska kap (imenovana tudi toplotni ali vročinski udar) gresta z roko v roki, zato so si simptomi obeh obolenj tudi zelo podobni. Telo se pregreje in se ni zmožno več ohlajati, prenehamo se potiti, telesna temperatura pa lahko naraste tudi nad 40 °C.
SONČARICA
Sončarica nastane zaradi daljše izpostavljenosti glave in vratu neposrednim sončnim žarkom.
Simptomi sončarice
- povišana telesna temperatura,
- pordela in vroča koža brez potenja,
- močan glavobol,
- omotica,
- slabost in bruhanje,
- utrujenost,
- v hujših primerih tudi motnje zavesti.
Kako pomagamo?
Osebo umaknemo v senco ali hladen prostor. Namestimo jo v polsedeč položaj, odstranimo odvečna oblačila ter hladimo glavo in vrat z mokrimi obkladki. Poskrbimo za zadosten vnos tekočine, če je oseba pri zavesti. Ob hujših simptomih ali izgubi zavesti je potrebna zdravniška pomoč.
VROČINSKI UDAR
Vročinski udar za razliko od sončarice sicer ni nujno povezan z izpostavljenostjo soncu. Običajno gre za pregretost telesa in hudo dehidracijo, ki sta posledica previsoke vročine in vlažnosti zraka, pa tudi nekaterih prepovedanih drog.
Simptomi vročinskega udara
- zelo visoka telesna temperatura (nad 40 °C),
- vroča, pordela in pogosto suha koža,
- močan glavobol,
- zmedenost,
- ataksija (motena usklajenost mišičnih gibov)
- pospešen srčni utrip,
- hitrejše in plitvejše dihanje,
- slabost ali bruhanje,
- izguba zavesti,
- krči.
Kako pomagamo?
Vročinska kap brez takojšnjega zdravljenja povzroči trajne okvare ali smrt. Telesna temperatura 41 ⁰C je namreč kritična meja, le ena stopinja več je pogosto usodna. Zato je vročinsko kap potrebno nemudoma zdraviti s hlajenjem in hitrim prevozom v bolnišnico. V sklopu prve pomoči zdravimo z odstranitvijo oblačil, hladnimi obkladki na dimlje in pazduhe, polivanjem z vodo in hladno izotonično pijačo.
PREPREČEVANJE OZ. KAJ STORITI V POLETNIH MESECIH?
Zavedati se moramo, da s premišljenim ravnanjem lahko preprečimo vročinski stres na telo, kljub temu, da sonce neusmiljeno pripeka in se temperature lahko dvignejo do ekstremnih vrednosti. Nositi je potrebna lahka in svetla oblačila, ki omogočajo ohlajanje telesa, uporabljati sončna očala, klobuke… Potrebno se je izogibati neposrednim šončnim žarkom, tako da iščemo senco oz. prilagodimo aktivnosti zunaj. Izogibamo se napornim telesnim dejavnostim in športnim aktivnostim ob vročem delu dneva. Poskrbeti moramo za zadostno hidracijo telesa s pitjem vode ali izotoničnih napitov, rehidracijskih soli. Ne uživamo alkohola in kofeina, ki lahko povzročata dehidracijo. Lahki obroki, ki vsebujejo veliko vode, kot so sadje in zelenjava, lahko prav tako pripomorejo k hidraciji in preprečevanju sončarice. Posebno skrb namenimo tudi ranljivim skupinam ljudi, kot so otroci, starejši, delavci na prostem.