Upravno sodišče je ugodilo tožbi nevladnih okoljskih organizacij Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Focus in Umanotera ter odpravilo odločitev Agencije RS za okolje iz leta 2017, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško (Nek) ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Arso bo moral o tem presojati znova.
Arso bo moral vnovič odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja Neka. Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je treba izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno.
Če bo Arso odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo treba pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo treba tudi čezmejno presojo, so sporočili iz nevladnih organizacij.
Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na odločitev Sodišča EU, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je potrebna presoja vplivov na okolje. "V belgijskem primeru je evropsko sodišče zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje. Kar nekaj takih del se izvaja tudi v Nek," je odločitev komentirala Senka Šifkovič Vrbica iz PIC.
Doslej ugotovljeno dejansko stanje po mnenju sodišča ni dalo zadostne podlage za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje. Sodišče je poudarilo, da se bo moral Arso v novem postopku opredeliti do vseh predvidenih posegov Neka, vezanih na podaljšanje obratovanja elektrarne. Pri tem bo moral upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov treba izvesti presojo vplivov na okolje, npr. za suho skladiščenje, ter da je drobljenje projektov v nasprotju z veljavno zakonodajo.
"Nek si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja s prvotno predvidenih 40 let na 60 let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo," je spomnila strokovna sodelavka društva za sonaraven razvoj Focus Barbara Kvac. "Nikoli ni podal potrebne vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, ko pa je Arso na pobudo nevladnih organizacij začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti, je izvedbi presoje vplivov na okolje ves čas nasprotoval," je navedla.
Če bo Arso v novem postopku ugotovil, da so posegi, ki so bili ali so potrebni za zagotovitev podaljšanega obratovanja Neka, taki, kot jih je opredelila sodba evropskega sodišča, bo treba za podaljšanje obratovanja izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo skladno z uredbo o okoljskem poročilu moralo ovrednotiti pomembne vplive plana na okolje.
V postopku, ki teče po določilih zakona o varstvu okolja, lahko na osnutek okoljskega poročila podaja pripombe tudi javnost. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je treba tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.
Kot so pred časom pojasnjevali v nevladnih organizacijah, je Nek obratovalno dovoljenje pridobil januarja 1984, in sicer brez časovne omejitve. Uprava RS za jedrsko varnost je leta 2012 izdala dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje Neka ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno, temveč 60 let. V Neku so to razumeli kot podaljšanje življenjske dobe, o čemer je leta 2014 odločal tudi nadzorni svet Neka in soglašal, da se delovanje elektrarne podaljša do leta 2043.