Oktobrski snegolom je najbolj prizadel gozdove na območju brežiške enote zavoda za gozdove, kjer je podrto 205.000 kubičnih metrov lesa. V celotni Sloveniji je poškodovanih 374.000 kubičnih metrov lesa.
Po besedah Marije Kolšek iz Zavoda za varstvo gozdov je najbolj bilo prizadeto območje med Krko in Savo. Na Celjskem je poškodovano 62.000 kubičnih metrov lesa, na novomeškem območju 41.000, v okolici Ptuja 17.500, v smeri Litije in Ivančne Gorice pa 15.000 kubičnih metrov lesa.Zavod za gozdove bo sanacijski program dokončal v naslednjem tednu.
Za sajenje sadik na poškodovanih površinah večjih od pol hektara (manjša poškodovana območja bodo prepustili naravni obnovi), za stroške nenačrtovanega poseka in za zaščito mladovja pred divjadjo od države pričakujejo pomoč v višini pol milijona evrov.
»Če denarja ne bo, bomo sanacijo morali financirati iz rednih sredstev,« pravi Kolškova, »a vsaka naravna ujma prinese veliko mladega gozda, ki ga je potrebno negovati, če želimo, da bo les primeren za kaj več, kot le za drva. Tega denarja pa država ne namenja dovolj.«
Mojca Bogovič iz brežiške enote Zavoda za gozdove, kjer so soočeni z največjo škodo oktobrskega snegoloma, je dejala, da bodo poškodovano drevje posekali do konca leta 2013: »Zagotovo bodo minila desetletja, da se bodo gozdovi obnovili.«
Oktobrski sneg je v Posavju v in v okolici Mokronoga ter Radeč podrl 90 odstotkov rednega letnega poseka. Obnoviti bodo morali več kot 70 hektarov gozdov. Škode, tako Bogovičeva, finančno ne morejo ovrednotiti.
Žal, kot pravi, so najbolj prizadeti srednjedobni gozdovi - drevje staro od 40 do 80 let -, ki so v obdobju največjega prirasta in bi v naslednjih 50 letih lastnikom morali predstavljati pomemben vir dohodka.
Približno 97 odstotkov poškodovanih dreves je listavcev. Medtem ko morajo lastniki les listavcev pospraviti do konca naslednjega leta, morajo z deli v iglastih gozdovih končati do 20. marca.
»Poudariti želimo, da bo les zelo hitro propadel, če ne bo pospravljen,« nadaljuje Bogovičeva. »Odziv je zelo različen. Prevladujejo lastniki, ki zgledno skrbijo za gozdove, vseeno pa pričakujemo, da bo nepospravljeno ostalo okoli 10 do 20 odstotkov poškodovanega lesa.«