V času remonta krške nuklearke bo odvisnost Slovenije od uvoza električne energije po ocenah Elesa več kot 55-odstotna. Če bi zagnali vseh 11 plinskih blokov ter po potrebi kot energent uporabljali kurilno olje, bi lahko uvozno odvisnost spustili na okrog 30 odstotkov, pravijo v družbi, kjer upajo na likvidnost borz z električno energijo.
Podatki infrastrukturnega ministrstva kažejo, da je domača proizvodnja električne energije v prvem letošnjem polletju pokrila 74,4 odstotka porabe, kar je bilo najnižje v zadnjih 10 letih. Uvozna odvisnost od elektrike se je tako precej povečala.
Še bolj se bo uvoz po pojasnilih Elesa povečal v času remonta Nuklearne elektrarne krško (Nek), ki je načrtovan od 1. oktobra do 2. novembra. Nek namreč proizvede blizu 40 odstotkov vse energije v državi, pokrije okoli petino potreb po elektriki in z enakomernim stalnim delovanjem skrbi predvsem za osnovno pasovno energijo v sistemu.
"Verjetno so določene količine že zakupljene s strani Gen oz. Gen-I," so za STA navedli v sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, kjer upajo, da bodo borze z električno energijo v času remonta Neka likvidne.
Delovanje elektroenergetskega sistema v Evropi po bo njihovi oceni jeseni in pozimi odvisno od treh stvari - ponovnega zagona vseh jedrskih elektrarn v Franciji, več padavin ter s tem višanjem vodostaja rek in višje proizvodnje iz hidroelektrarn, pa tudi razpoložljivosti plina iz Rusije za potrebe proizvodnje električne energije iz plinskih blokov in soproizvodnje električne energije iz toplotne energije za daljinske sisteme ogrevanja.
"Če bi se pričakovanja obrnila v negativno smer, lahko pričakujemo redukcije ob istočasnih omejitvah porabe ostalih porabnikov, za katere ne bi veljale redukcije. In seveda izjemno visoke cene tako plina kot električne energije," so navedli.
Eles pričakuje tudi določene ukrepe EU, "predvsem v smeri, da se ekstra dobiček večine proizvajalcev električne energije, v okvir katerega ne sodi proizvodnja iz plinskih enot, pravično porazdeli po vertikali do končnega porabnika".
Glede lastnega poslovanja so v družbi pojasnili, da imajo reguliran prihodek z omrežninskim aktom Agencije za energijo. Zaradi interventnega zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, so, kot so zapisali, izgubili okoli 24 milijonov evrov. Te bodo nadomestili z marca sprejetimi ukrepi, ki pa, kot so izpostavili, nimajo vpliva na investicijska vlaganja.
Ukrepe aktualne vlade Eles podpira, saj so, kot so zapisali, v te procese tudi neposredno vključeni. Ocenjujejo pa, da z ukrepi pošteno zamuja EU. "Ne zagovarjamo omejitev cen kar vsevprek, pravilno je, da so cene zamejene za gospodinjstva in mali poslovni odjem," menijo.
Slovenskim odjemalcem medtem zagotavljajo, da se zanje tudi v najbolj črnem scenariju ne predvidevajo redukcije.
Direktor Elesa Aleksander Mervar je sicer tudi član krizne skupine, ki jo vodi infrastrukturni minister Bojan Kumer in v okviru katere so že izdelani scenariji, kaj v primeru nastopa resnih kriznih razmerij. "Če bo do njih prišlo, bo sledilo najprej vsesplošno varčevanje s porabo električne energije, v primeru nezmožnosti zagotavljanja količin za pokrivanje porabe pa tudi redukcije po shemi, ki je pripravljena," so pojasnili.
"Zavedati se moramo, da smo in bomo uvozno odvisni, v primeru nelikvidnih borz ne bomo zmožni pokrivati porabe, zato smo tudi predhodno napovedali možnost redukcij," so sklenili na Elesu.