bankomat Svet24.si

Na bankomatu v Ajdovščini pozabil 200 evrov

drsanje, drsališče Svet24.si

Kdaj se odpirajo posamezna drsališča po vsej ...

172A2166 Necenzurirano

Padel je rekord: vila enega najbogatejših ...

1719258176-20240624205834-172a4914-1719258058596 Reporter.si

Urška Bačovnik Janša poje hvalnice svojemu ...

doncic dallas Ekipa

Bo Dončić odsoten dlje? Liga NBA povlekla ...

neda-ukraden Revija Stop

Neda Ukraden: »Starejša kot sem, bolj sem nora!«

andrej stare Ekipa

Kolikokrat je komentiral pijan? Vprašali legendo ...

Novice Ljubljana, Krško

Sklad za razgradnjo Nek postaja javno podjetje

Piše: Radio Krka

Čas objave:
22.01.2013 16:58

Ministrstvo načrtuje preoblikovanje sklada za razgradnjo Nek v javno podjetje.

Komisija DZ za nadzor javnih financ se je danes seznanila s poročilom o poslovanju sklada za razgradnjo Nek za leto 2011. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat je ob tem presenetil s podatkom, da ministrstvo pripravlja predlog zakona o preoblikovanju sklada v javno podjetje.

Komisija, ki jo vodi Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije, se je seznanila s poročilom nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nek o poslovanju sklada za leto 2011. Računsko sodišče je pozvala, naj spremlja dogajanje na tem področju in po potrebi opravi novo revizijo.

Fortunat je zbrane presenetil s podatkom, da na ministrstvu za infrastrukturo intenzivno delajo na pripravi predloga zakona o preoblikovanju sklada za razgradnjo Nek v javno podjetje. "Smo v zaključni fazi in računamo, da naj bi v naslednjih dneh šli v medresorsko obravnavo," je pojasnil.

Z novim predlogom zakona po Fortunatovih besedah zasledujejo cilje, ki jih je priporočilo tudi računsko sodišče. Prepričan je, da bodo prišli do pravih rezultatov in da bodo postavili prave osnove za naložbeno politiko, ki se bo kasneje oblikovala s podzakonskimi akti.

Ta informacija je nekoliko presenetila vrhovnega državnega revizorja Sama Jereba. "Ne znam si predstavljati, kako bi bilo to skladno z meddržavno pogodbo, ki zahteva sklad, in kako nameravate v okviru javnega podjetja urediti upravljanje s temi sredstvi. To po moji oceni ne bo šlo, ker teh sredstev ni mogoče pretvoriti v kapital gospodarske družbe," je dejal.

Jereb je presenečen tudi nad določbo v zakonu o Slovenskem državnem holdingu, v skladu s katero naj bi sklad za razgradnjo Nek vključili v holding kot stvarni vložek. Jereb je spomnil, da je kapital sklada namenski oz. izhaja iz namenskega premoženja.

Tega vprašanja se je dotaknil tudi Mirko Brulc (SD). Kaj bo s holdingom, ve le vlada, je dejal in dodal, da bi bilo treba s to "neumnostjo" počakati. Andrej Šircelj (SDS) je odgovoril, da bodo odprta vprašanja v času, ko bo holding dejansko ustanovljen, razrešena.


Predsednik nadzornega odbora sklada za razgradnjo Nek Marko Mavec je pojasnil, da je finančni portfelj sklada konec leta 2011 znašal 148 milijonov evrov, kar je nekaj manj kot leta 2010. Leta 2011 so začeli tudi s prestrukturiranjem portfelja, ki je v letu 2012 zato dosegel boljše donose.

V letu 2011 so ustvarili za približno 14,53 milijona evrov prihodkov, kar je nekoliko nad načrti, realizirani odhodki pa so znašali približno 7,17 milijona evrov. To je precej bolje od načrtov. Presežek prihodkov nad odhodki je tako znašal 7,36 milijona evrov, je navedel Mavec. Kot je dodal, gre za sui generis sklad, zato ne moremo govoriti o dobičku.

Predsednik upravnega odbora sklada Dimitrij Marjanović se je dotaknil poslovanja v letu 2012. Takrat je sklad povečal tako varnost kot donosnost portfelja - njegov znesek se je povečal s 148 na dobrih 164 milijonov evrov, kar bi brez odpisov na račun "grehov" iz preteklosti pomenilo 8,35-odstotni donos v letu 2012. S popravki donos ne bo nižji od sedmih odstotkov, je dejal.

Ker naj bi bile v času poslovanja nekdanje v. d. direktorice sklada Ksenje Žnideršič Planinc od konca leta 2010 do začetka leta 2011 storjene nekatere nepravilnosti, sta tako upravni kot nadzorni odbor proti njej sprožila kar nekaj postopkov, med drugim tudi kazensko ovadbo. Ti postopki tečejo, ocenjena škoda pa znaša najmanj 1,6 milijona evrov, je povedal Mavec.

Komisija se je v nadaljevanju seznanila tudi s poročilom Urada RS za nadzor proračuna o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od januarja do junija 2012. Direktorica urada Nataša Prah je pojasnila, da so v tem obdobju zaključili 16 inšpekcijskih pregledov, pri čemer so bili štirje takšni, ki so jih začeli že v letu 2011, 12 pa je bilo popolnoma novih iz leta 2012.

Med omenjenimi inšpekcijskimi pregledi je bilo devet takšnih, ki so jih opravili na podlagi rednega načrta, sedem pa so jih izvedli na podlagi prejetih prijav. V inšpekcijskih pregledih se je znašlo sedem ministrstev, ena občina, dve šoli, Geodetska uprava RS ... V večini primerov so jim izrekli priporočila, v enem pa so pristojnemu ministrstvu naložili izterjavo manjšega zneska, je pojasnila Prahova.