Muhasto vreme je letos močno vplivalo na selitve dvoživk, sneg in nizke temperature v tem tednu pa so njihovo selitev iz prezimovališč v mrestišča za kratek čas ustavile.
Če nastopijo zelo nizke temperature in sneženje, dvoživke namreč običajno najdejo začasno zavetje v vodi, v mulju na dnu vode ali v njeni bližini, pod zemljo in drugih zatočiščih. Bodo pa svojo pot nadaljevale v teh dneh, ko so temperature spet bolj prijazne.
Kot vemo, se proti mrestiščem pogosto odpravijo čez cesto, kar pa je po nekaterih podatkih usodno za polovico populacije, ki žalostno konča pod avtomobilskimi kolesi, in tukaj jim zadnja leta vse bolj množično pomagajo prostovoljci. V Društvu za zaščito živali Novo mesto so se že lansko leto priključili akciji Pomagajmo žabicam, ki poteka po vsej Sloveniji, žabicam pa čez cesto pomagajo tudi letos.
Kje na novomeškem koncu so tako imenovane črne točke? Na Otočcu blizu osnovne šole pod podvozom pod avtocesto, 500-metrski odsek. Črna točka za dvoživke je tudi na cesti v kraju Gorenje Sušice v bližini Dolenjskih Toplic. Odsek je dolg okoli 750 metrov, morda nekaj metrov več. Na relaciji Staža - Resa, Dol. Straža, Podgora, do prečkanje ceste preko Temenice, Prečna pa je vsako leto ogromno povoženih dvoživk. Na seznam kritičnih točk v bližini Novega mesta so letos dodali tudi relacijo Dol. Radulje - Brezovo (okolica Škocjana).
Kot pravijo v Društvu za zaščito živali Novo mesto, bodo zelo veseli še kakšnega para rok za pomoč na terenu. Dvoživkam na njihovi selitveni poti lahko pomaga prav vsak, tako da sodeluje pri lokalnih akcijah prenašanja dvoživk čez cesto. Za več informacij, kako, kje in kdaj pomagati, pa se lahko obrnete na društvo.
Kakšna so pravila za prostovoljce oziroma udeležence?
Udeleženci akcij prenašanja dvoživk morajo upoštevati določila prometne varnosti, v letošnjem letu pa tudi aktualne ukrepe Vlade Republike Slovenije in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe z virusom COVID-19. Obvezna oprema za udeležbo so odsevni jopič, dobra svetilka, dovolj globoko vedro, v katerega se pri prenosu čez cesto odlagajo dvoživke ter primerna oblačila in obutev glede na vremenske razmere.
Vozniki, bodite previdni tudi vi
Voznike motornih vozil prostovoljci naprošajo, da na znanih lokacijah ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povečajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk.
Poznate slovenske žabe?
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Vse dvoživke so zelo pomemben del prehranjevalne verige, ker so hkrati plen in plenilec, tako so na primer hrana štorkljam in, če ni žab, tudi ni štorkelj. Krastače pa se hranijo z ličinkami komarjev, tako da, več kot jih imamo, manj bomo imeli komarjev. Še en dober razlog torej, da poskrbimo za njih.