Z odločitvijo ustavnega sodišča glede razlaščencev v bankah je bil po mnenju Save Re storjen prvi korak k enakopravni obravnavi razlaščenih delničarjev in podrejenih upnikov bank.
V pozavarovalnici so z odločitvijo zadovoljni, saj po njihovem prinaša možnost razjasnive številnih ugibanj o nepravilnostih."Zelo vzpodbudno je, da je ustavno sodišče jasno opozorilo na neenakost položajev potencialnih tožnikov na eni strani in Banke Slovenije na drugi. Vzpodbudno je tudi, da je dalo državnemu zboru izrecno napotilo, da bo ustavno skladna le takšna zakonska ureditev, po kateri bo Banka Slovenije morala jasno izkazati, ali, zakaj in v kolikšnem obsegu so bili izredni ukrepi sploh potrebni," so v pozavarovalnici zapisali v današnjem odzivu.
"S takšno odločitvijo smo lahko zadovoljni," so dodali, "saj bo le tako mogoče ugotoviti pravo stanje v slovenskih bankah v letu 2013 ter na tej podlagi razjasniti številna ugibanja o nepravilnostih, ki so bile s strani regulatorja storjene pri njihovi sanaciji".
V pozavarovalnici menijo, da jim je bilo onemogočeno, da bi v postopku za povrnitev škode lahko dokazali, da je bila škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen. "Banka Slovenije ob izrekanju izrednega ukrepa ni ravnala zadosti skrbno," so prepričani.
Kot razlaščenci pričakujejo, da bo zakonska ureditev, ki jo ustavno sodišče zahteva od DZ, ustvarila možnosti za "razkritje resnice o tem, za kaj je šlo pri saniranju tako imenovane bančne luknje v letu 2013".
Ustavno sodišče je presodilo, da deli bančne zakonodaje, ki so omogočili prisilni izbris kvalificiranih obveznosti, niso v nasprotju z ustavo in niso posegli v pravico do zasebne lastnine. Neustavno pa je, da prizadetim zakonodaja ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva. Zato je sodišče DZ naložilo, da v roku pol leta odpravi neustavnost, in odredilo odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov proti Banki Slovenije.