Prebivalci največjega, sicer na črno zgrajenega romskega naselja na Dolenjskem, Žabjaka opozarjajo na slabe bivanjske razmere. Županu Gregorju Macedoniju bodo tako na svetovni dan Romov, 8.aprila, predali peticijo za izboljšanje razmer.
Svetovni dan Romov, ki ga vsako leto obeležujejo 8. aprila, tudi letos ne bo minil brez pozivov k izboljšanju razmer, v katerih živijo Romi v Sloveniji. Pred odgovorne bo med drugim romala peticija za ureditev bivalnih razmer v novomeškem naselju Žabjak, oblikuje pa se tudi pobuda za priznanje klasične romske narodne manjšine.Kot rečeno, na slabe bivanjske razmere opozarjajo prebivalci največjega, sicer na črno zgrajenega romskega naselja na Dolenjskem, Žabjaka. Novomeški Romi s svojimi podpisi zahtevajo takojšnjo ureditev skrb zbujajočih bivalnih razmer, v ta namen pa so podpisali tudi peticijo, ki jo bodo v prihodnjih dneh izročili novomeškemu županu Gregorju Macedoniju. V njej ga pozivajo, da uresniči že pripravljeno strategijo oziroma program za legalizacijo naselja. Prav tako bodo peticijo predali predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu in tudi predsedniku republike Borutu Pahorju.
Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike romske skupnosti v Sloveniji opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 oseb pa je kot materin jezik navedlo romski jezik. Po ocenah različnih institucij pa v Sloveniji realno živi od 7000 do 12.000 Romov. Njihove pravice ureja tudi krovni zakon o romski skupnosti, medtem ko jim zakonodaja s področja lokalne samouprave daje tudi možnost voljenega predstavnika v občinskih svetih 20 občin.
Romi sicer strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v nekaterih večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana in Celje, na Jesenicah in v Radovljici pa živijo predvsem družine Sintov. Povejmo, da na ozemlju današnje Slovenije zgodovinski viri omenjajo Rome že v 15. stoletju.