Odprtje soške fronte pred sto leti je globoko zarezalo v vsakdanjik ljudi ob frontni črti in v njeni neposredni soseščini. Razstava z arhivskimi dokumenti in muzejskimi predmeti predstavlja življenje, ki ga je narekovala vojna. Osvetljuje vlogo zaledja, ki je z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi sprejemalo ranjence, begunce in ujetnike ter odločilno pripomoglo tudi pri materialni oskrbi frontnih položajev.
Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil, se je na zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je po reki Soči dobila ime »soška fronta«. Na njej sta v 12 soških bitkah pomerili svoje moči avstro-ogrska in italijanska armada. Avstrijska obrambna črta se je utrdila na levem bregu Soče in je v dolžini 90 km, od Bovške kotline do izliva reke Timave v Jadransko morje, branila ozemlje avstro-ogrske monarhije. Kraji v zaledju soške fronte so pri tem odigrali pomembno vlogo – skrbeli so za materialno oskrbo frontnih položajev, z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi pa sprejemalo ranjence, begunce in ujetnike. Razstava predstavlja potek frontne linije in spremembe, ki jih je vnesla v življenje ljudi v neposredni bližini in v zaledju. Predvsem bohinjski in tolminski konec sta bila neposredno vključena v izgradnjo infrastrukture za potrebe fronte (ceste, železnice, žičnice, letališča), industrijski obrati na Jesenicah, v Ljubljani, Škofji Loki, Idriji in drugod so se preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke, obutve ipd., šole so se spreminjale v bolnišnice. Del vsakdana so postali primorski begunci in vojaški ujetniki (ruski in italijanski), za katere so zgradili taborišča in jih zaposlovali pri raznih delih. Posebna pozornost je namenjena gradnji vršiške ceste, ki je zaradi plazov s pobočij bližnjih gora zahtevala velik smrtni davek med njenimi graditelji, zlasti ruskimi ujetniki. Tudi zaledju so grozile nevarnosti bombardiranja, eksplozij streliva in obsodbe naglega vojnega sodišča. Naštete vsebine so predstavljene s pomočjo dokumentov in predmetov, ki so bili širši javnosti do sedaj manj znani oz. neznani. Razstavo zaključujejo fotografije opustošenja, ki je ostalo za vojaki po preboju pri Kobaridu, jeseni 1917.Gre za skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana (nosilec projekta), Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, Pokrajinskega arhiva Koper, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Tolminskega muzeja ob stoletnici začetka soške fronte. Vse naštete institucije hranijo veliko arhivskega gradiva o soški fronti in njenem zaledju, ki do sedaj širši javnosti še ni bilo predstavljeno. Projekt sovpada s 100-letnico začetka Soške fronte (1915–1917) in predstavlja nadaljevanje razstave Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod, ki jo je Zgodovinski arhiv Ljubljana pripravil v letu 2014 in se je osredotočila na prvo leto Vélike vojne na Kranjskem.
Podatki o avtorjih:
Judita Šega, Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Marija Kos, Barbara Žabota, Barbara Pešak Mikec (vse Zgodovinski arhiv Ljubljana), Lilijana Vidrih Lavrenčič (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici), Teja Krašovec (Pokrajinski arhiv Koper), Marko Mugerli (Gornjesavski muzej Jesenice).
Odprtje razstave bo danes, ob 19.00, v KCJT, Novi trg 5, Novo mesto.