profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

kašelj, bolezen Svet24.si

Z domačimi pripravki nad kašelj in boleče grlo

damjan žugelj Necenzurirano

Afera slovenski Watergate: zakaj je preiskava ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

urska zigrat tadej pogacar Ekipa

Urška Žigart spregovorila o morebitnem ...

teja preobrazba Njena.si

Tejino slovo: Jaz grem dalje!

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Kočevje

Razstava ob 550-letnici prvega turškega vpada na Kočevsko

Piše: STA

Čas objave:
17.12.2019 06:18

V Pokrajinskem muzeju v Kočevju, so včeraj odprli zgodovinsko razstavo na panojih, Prišel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga, ki so jo pripravili ob 550-letnici prvega turškega vpada na Kočevsko. Razstavo s 13 panoji je pripravil zunanji sodelavec kočevskega muzeja Mihael Petrovič mlajši. Na ogled bo predvidoma do pomladi.

Direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesna Jerbič Perko je za STA povedala, do so turški vpadi pomembno vplivali tudi na življenje prebivalstva na Kočevskem in na razvoj slovenskih pokrajin ter da sta bila območji Kočevja in gradu Kostel med najbolj izpostavljenimi na tedanjem slovenskem ozemlju.

Turki so kočevsko območje prvič napadli leta 1469 in tedaj porušili trško naselje Kočevje, ki so ga zaradi tega na novo postavili v varnejšem rečnem okljuku Rinže, dve leti kasneje pa je to naselje dobilo mestne pravice.

Pri napadu na dobro utrjeni grad Kostel, katerega posadka je nadzorovala območje ob Kolpi, pa so bili Turki uspešni le enkrat, ko naj bi ga zavzeli s prevaro.

Po podatkih avtorja razstave Petroviča mlajšega so Turki oziroma konjeniki bosanskega paše poleti leta 1496 prvič prijezdili na Kočevsko in za seboj pustili opustošenje. Na Kočevsko so se vračali tudi kasneje, ko je ozemlje gornjega porečja Kolpe in tamkajšnjega nemškega jezikovnega otoka postalo celo njihova glavna vpadna pot na Kranjsko.

Če gre verjeti sicer ne vselej zanesljivim virom, se je v dobrih 100 letih, morda pa celo dlje, prek širšega kočevskega območja zvrstilo vsaj 20 večjih in manjših vpadov. Neko poročilo iz prve tretjine 16. stoletja je zatrjevalo, da je v kostelskem gospostvu število naseljenih kmetij v enem samem letu s 300 padlo pod sedem.

V takšnih razmerah se je Kočevske upravičeno prijel sloves "svarila in ščita dežele Kranjske", kot se je izrazil Janez Vajkard Valvasor, je še zapisal Petrovič mlajši.

Razstava sicer prinaša predstavitev ostalin turških vpadov omenjenega območja, tovrstno izročilo in ohranjeno materialno ter naravno dediščino.

Obravnava teme Kočevje postane mesto, Zgodbe posameznikov, Za utrjenimi zidovi, Dva plašča Hasan paše, Prišel je Turek, koder gre rohni, mori, požiga, V znamenju migracij, Ne samo Peter Klepec, Topovi za Srbe, Napad, ki ga ni bilo, Haškov kočevarski koš, 1469 - polmesec nad Kočevsko, Španci na Kočevskem ter Svarilo in straža dežele kranjske, je še povedala Vesna Jerbič Perko.