Računsko sodišče je preverilo pravilnost poslovanja občine Žužemberk v letu 2020, pri tem pa ugotovilo več kršitev predpisov. Največ se jih nanaša na oddajo in prodajo občinskega premoženja, javna naročila ter nadzor nad zadolževanjem občinskih podjetij, ki ga občina ni izvajala v celoti.
Pri pregledu poslovanja občine v letu 2020 so revizorji računskega sodišča med drugim ugotovili, da občina v splošnem in posebnem delu proračuna za leto 2020 ter v kadrovskem načrtu za leto 2020 ni prikazala vseh potrebnih podatkov, obrazložitve proračuna ter poročilo o doseženih ciljih in rezultatih niso bili popolni, manjkal je ločen prikaz načrta razpolaganja z zemljišči in stavbami v letu 2020.
Revizorji so ugotovili, da je občina v letu 2020 prodala zemljišče, ne da bi ga vključila v letni načrt razpolaganja z zemljišči in stavbami. V več primerih menjave nepremičnega premoženja ali njegove oddaje v najem ni objavila namere o sklenitvi neposredne pogodbe oziroma namere o oddaji v najem ali pa pogodbe niso vsebovale vseh predpisanih sestavin.
V več primerih oddaje prostorov in za ustanovitev stavbne pravice občina ni imenovala skrbnika pravnega posla, v dveh primerih v najemni pogodbi ni določila obveznosti najemnika, da krije stroške uporabe stavbnega zemljišča in stroške zavarovanj.
Pri oddaji počitniškega doma v Poreču za letno najemnino v višini 2000 evrov, ki po mnenju računskega sodišča ne odraža realne vrednosti višine najemnine, občina ni spoštovala načela gospodarnosti. V pogodbi o oddaji doma je tudi določila, da ima najemnik v primeru prodaje predkupno pravico, s čimer po ugotovitvah revizorjev ni spoštovala načela enakega obravnavanja.
V zvezi z oddajo javnih naročil je računsko sodišče ugotovilo, da vsaj v enem primeru iz dokumentacije o javnem naročilu ni razviden način izračuna ocenjene vrednosti, dobava in montaža blaga pa sta bili izvedeni prepozno. Pri več javnih naročilih sta bila zapisnik o odpiranju ponudb in odločitev naročnika nepopolna ali pa občina obvestila o oddaji javnega naročila ni poslala v objavo na portal javnih naročil. Za dodatna in nepredvidena dela v vrednosti 92.208 evrov, ki predstavljajo 149 odstotkov vrednosti pogodbe, tudi ni izvedla novega postopka javnega naročanja.
Pri plačilu obveznosti iz proračuna občina ni upoštevala zakonskega plačilnega roka, pri dveh javnih naročilih na portalu javnih naročil ni objavila pogodbe in aneksa k pogodbi, s sklenitvijo aneksa pri enem od projektov pa je prevzela za 72.395 evrov več obveznosti, kot je imela za ta namen načrtovanih sredstev na proračunski postavki.
Občina tudi ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, brezplačno je tudi ustanovila stavbno pravico na nepremičnem premoženju, čeprav za to niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Zaradi vsega navedenega je računsko sodišče od občine zahtevalo predložitev odzivnega poročila in ji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.