rezalna-deska, lesena-deska, kuhinjska-deska Svet24.si

Stara kuhinjska skrivnost naših babic – še ...

zmagovalna miselnost Svet24.si

Kaj je zmagovalna miselnost in kako jo razviti v ...

1719996007-rotnik-jelenic-1-1719995929315 Necenzurirano

Furs spet nad Rotnika: ne verjame, da je denar ...

vodusek surla Reporter.si

Zoran Stevanović in Anže Logar že vračata ...

moška Reprezentanca Svet24.si

Prvič v zgodovini v Slovenijo prihaja svetovno ...

eles, elektricno-omrezje, poraba-elektrike Svet24.si

Napoved za elektroenergetsko omrežje: viharno bo,...

nakupovalni voziček Svet24.si

Tako boste pri nakupu hrane privarčevali kar 20 ...

Novice Črnomelj

Projekt Urbane brazde v Črnomlju

Piše: Radio Krka

Čas objave:
24.03.2017 15:43

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj je včeraj, v okviru programa Spodbujanje prehranske samooskrbe gostil predavateljico in vodjo projekta Urbane brazde dr. Marto Gregorčič, sicer sociologinjo in kulturologinjo iz Filozofske fakultete v Ljubljani.

Projekt Urbane brazde sestavlja 7 podprojektov. Predavateljica je na včerajšnjem srečanju izpostavila predvsem zadružništvo, saj je to lahko primer dobre prakse, prenosljiv v naše lokalno okolje.
V projektu Urbane brazde so se pri zadružništvu osredotočili na poljščine, saj je bila leta 2010 v Sloveniji le 34 % samooskrbnost s poljščinami. Večino poljščin, po podatkih dr. Marte Gregorčič, še danes uvažamo iz Padske nižine, ki velja za eno najbolj kontaminiranih območij. Ravno zaradi vpliva na zdravje so si v projektu prizadevali, da morajo prvi čutiti učinek samooskrbe najmlajši. Zato so najprej skušali vstopiti v obrate javne prehrane (vrtci, šole, domi starejših občanov). Izobraževali so učitelje, kuharje, otroke, starostnike v domovih, starše otrok z namenom, da ljudje ozavestijo, da je samooskrba pomembna in nujno potrebna. Ustvarjali so učilnice na prostem in gojili predvsem avtohtone vrste.

Predavateljica je izpostavila uspešnost projekta, predvsem pa trajnost, saj po zaključku dejavnost še vedno živi. Kljub uspešnosti projekta so pri delu nemalokrat trčili tudi na razne ovire, ki so jih, k sreči, znali premostiti.