V Občini Šmarješke Toplice, ki je znana predvsem po termah, nameravajo ob drugem termalnem izviru v občini oz. nad ostanki gradu Klevevž s partnerji zgraditi reprezentativni samooskrbni hotelski center s poudarkom na ekološki pridelavi na širšem območju. Sosednje zemljišče z grajskimi ruševinami je kupila šentjernejska kmetija Karlovček.
Šmarješka županja Bernardka Krnc je povedala, da uresničitev omenjenega na približno 40 milijonov evrov ocenjenega podviga pričakujejo v srednjeročnem obdobju. Pri ureditvi porušenega gradu, kjer bi radi uredili grajsko spominsko zbirko, računajo na sodelovanje njegovega novega lastnika.Pripravljenost za sodelovanje je potrdil tudi gospodar in lastnik kmetije Karlovček Andraž Rumpret. Povedal je, da so v začetku leta od novomeške zadruge KZ Krka kupili 30 hektarjev zemljišča z nasadi ob gradu Klevevž, katerih večidel so imeli pred tem v najemu, hkrati s temi pa tudi ostanke grajskega kompleksa.
Dodal je, da jih sicer prvenstveno zanimajo kupljena kmetijska zemljišča, so pa za to, da se šmarješki hotelski projekt uresniči. Kmetija Karlovček, ki bo poskrbela za nujna vzdrževalna dela, ne bo ovira pri razvoju omenjenega kompleksa, zanima pa jih tudi prenova gradu oz. klevevškega stavbnega kompleksa in ohranitev vsaj dela tamkajšnje kulturne dediščine, je še povedal Rumpret.
Po podatkih šmarješke občine podvig temelji na trajnostnem razvoju, občina pa si prizadeva, da bi ga uresničila s pomočjo domačih ali tujih vlagateljev in evropskih nevračljivih vložkov.
Njegovo postavitev so zastavili stopenjsko, tako da bi najprej na naravno izredno ugodnem in kmetijsko razvitem klevevškem območju ustanovili izobraževalni in oskrbovalni center, v nadaljevanju pa vanj umestili grajski in hotelski kompleks. Z novim hotelskim središčem bi prišli do več kot 200 novih delovnih mest.
Sicer pa na šmarješki občini iščejo morebitne naložbenike in se hkrati z rodbino Ulm, ki je med zadnjimi živela v gradu Klevevž, dogovarjajo o ureditvi grajske muzejske zbirke.
Grad Klevevž je dal leta 1265 na skalnem območju na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen kot Castrum Chlingenuelz leta 1306. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov in doživel več prezidav. Med drugo svetovno vojno je prešel v last nemškega rajha, zaradi česar so ga partizani leta 1942 požgali.
Od klevevškega posestva je ohranjeno le še nekaj grajskega zidu, ohranjena so nekatera gospodarska poslopja in ostanki parka. Omenjeno območje je med drugim pokrito z nasadi sadnega drevja in vinogradi, v grajski okolici je več naravnih toplih izvirov.