Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja.
Ocenjeni so na okoli dve milijardi evrov, premier Janez Janša pa je med najpomembnejšimi izpostavil sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Napovedal je tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev.
Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je napovedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je dodal.
Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije obljubil izplačilo dodatkov za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ti se bodo lahko gibali od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.
Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Hkrati bo v tem času prispevke zanje tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.
Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. "Zavedamo se, da so to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov," je pojasnil premier.