Janez Lenarčič Svet24.si

Komisarja Lenarčiča čaka bogato nadomestilo

strelec Svet24.si

Kako bo obdobje strelca do 21. 12. vplivalo na vsa...

damjan žugelj Necenzurirano

Afera slovenski Watergate: zakaj je preiskava ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

luka doncic dallas pm Ekipa

Slabe novice iz Dallasa: Luka Dončić bo dlje ...

blanka2 Njena.si

Blanka z domačim hujšanjem prekašale vse?!

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Ljubljana

Predvečer praznika dela drugič brez organiziranih kresovanj

Piše: STA

Čas objave:
30.04.2021 08:57

Na predvečer praznika dela bomo zaradi epidemije še drugo leto zapored ostali brez kurjenja kresov in s tem povezanih sindikalnih slovesnosti ter veselic, kar sicer predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Lani so bila kresovanja povsem prepovedana, letos pa večje prireditve onemogoča odlok o prepovedi zbiranja več kot desetih ljudi.

Tradiciji se verjetno povsem ne bo mogoče izogniti, zato je pričakovati vsaj manjše družinske in neorganizirane kresove, pri čemer uprava za zaščito in reševanje vse organizatorje kresovanj poziva, da pri tem upoštevajo varnostne ukrepe. Zagotovljena mora biti požarna straža, v primeru požara v naravnem okolju pa je treba na telefonsko številko 112 nemudoma obvestiti pristojni regijski center za obveščanje.

Kot so poudarili, mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba, pri tem pa mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Prav tako opozarjajo, da se ob vetrovnem vremenu kresa ne sme prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti.


Letos pa je ob tem treba spoštovati tudi ukrepe vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede omejevanja širjenja epidemije covida-19, so še pozvali na upravi za zaščito in reševanje.

Kresovanja sicer običajno potekajo na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami. Osrednja in največja prireditev je bila sicer že tradicionalno na ljubljanskem Rožniku, ki so jo skupaj pripravljali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, konfederacije Pergam, Neodvisnost in sindikatov javnega sektorja.