Ponos, samozavest, pripadnost, ljubezen in optimizem pa so popolnoma napolnili šolsko avlo Osnovne šole Grm, kjer so učenci predmetne stopnje pod vodstvom mentorjev Sonje Čibej in Tomaža Koncilije, pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Leta 1990 s plebiscitom in pol leta kasneje z osamosvojitvijo smo Slovenci obrnili nov list zgodovine. Prvič smo postali samostojen narod s svojo državo, nacija v pravem pomenu besede. To je bil res izjemen trenutek in zdi se, da danes vse prevečkrat pozabljamo, koliko prejšnjih rodov je vse življenje čakalo in upalo, kdaj bodo lahko svobodno izražali pripadnost in ljubezen domovini.Ponos, samozavest, pripadnost, ljubezen in optimizem pa so popolnoma napolnili šolsko avlo Osnovne šole Grm, kjer so učenci predmetne stopnje pod vodstvom mentorjev Sonje Čibej in Tomaža Koncilije, pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Prireditev je bila posvečena naši domovini, »raju pod Triglavom«, kot je zapisal Ivan Cankar. Skozi pesem in pesniško besedo Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Simona Jenka, Simona Gregorčiča, Otona Župančiča, Severina Šalija, Mateja Bora in Toneta Pavčka, smo slišali, kako so o Sloveniji in njenih ljudeh pesniki razmišljali v različnih obdobjih in zgodovinskih okoliščinah. Spremljali smo, kako je vzklila in rasla ljubezen do slovenske dežele, ki je za svojo samostojnost potrebovala več kot tisoč let.
Prireditev so povezovali pevci šolskega mladinskega pevskega zbora, ki so poleg Zdravljice prepevali o lepotah naše dežele, ljubezni, sožitju in enotnosti, zbrane pa je nagovorila tudi Sonja Simčič, ravnateljica šole.
Mlajši učenci so pripravili svojo prireditev in na igriv, sproščen način pokazali veselje nad prihajajočimi prazniki.
Sporočila pesmi so se močno dotaknila vseh zbranih in v marsikom zbudila željo po njihovi uresničitvi:
Največ sveta otrokom sliši Slave,
tje bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosto vol’jo vero in postave.
(F.Prešeren: Uvod v Krst pri Savici)