V 92. letu starosti je v ponedeljek umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ki se je rodila v Beli krajini. Tinca Stegovec spada med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica tudi med najbolj zapostavljene.
Šele pred osmimi leti se je prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Kot je ob razstavi poudarila kustosinja Breda Škrjanec, je grafični opus Tince Stegovec v slovenski likovni umetnosti edinstven. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo. Splošni odmev njenih del pa je vedno globoko človeški.
Tinca Stegovec se je rodila leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Slikarstvo je študirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu. V grafiki se je študijsko izpopolnjevala v Parizu in Italiji, pozneje je študijsko prepotovala velik del sveta. Poučevala je na raznih šolah. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad, nazadnje leta 2016 nagrado Riharda Jakopiča za življenjski opus.
Kot je pisalo v utemeljitvi nagrade, je Tinca Stegovec ena redkih predstavnic ljubljanske grafične šole, vendar se od njenih splošnih značilnosti razlikuje po barvi v grafiki. Njene barve niso temno zamolkle, rjave ali patinaste, pač pa sijoče in jasne z obilico modrih, rumenih in rdečih tonov.
Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, ki ga je enako kot grafiko utemeljevala z natančno risbo in čistimi barvami v svetlih tonih. V njenem slikarstvu prevladujeta pokrajina in portret.
Umetnica je bila ves čas samohodka v več pogledih. In tudi, kot je sama večkrat povedala, nikoli ni spadala v noben klan. Kot je ob prejemu Jakopičeve nagrade povedala v pogovoru za STA, je sama menila, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo in tudi dovolj samote. "Slednjo sem kar pogrešala. Bila mi je dragocena, ker sem bila veliko med ljudmi; že kot prosvetna delavka - tu so bili učenci in kolegi raznih strok, pa tudi doma nas je bilo pet članov v družini," je povedala.
Ko se je odločala za študij slikarstva, je verjela, da je umetnost najvišji produkt človeškega duha. "To je bilo sicer romantično gledanje, se je pa z njim na akademiji zelo strinjal Božidar Jakac, ki je celo življenje tako gledal na umetnost," je povedala.
O grafiki pa: "Za grafiko mora biti človek tenkočuten, natančen in zelo potrpežljiv in ni naključje, da v svetovni zgodovini umetnosti veljajo za najboljše grafike Japonci in Kitajci."
Najobsežnejšo zbirko njenih grafik hrani MGLC.